torek, 25. september 2018

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 1. del

– 1. del – 

UREDI GLAVO


Tokrat bomo govorili o tem, kako lahko sami poskrbimo za varnost. Sploh za začetnika, ki se ustraši vsega živega in mrtvega ter se še bori z motociklom, zna biti vožnja motocikla precej stresen dogodek. Počuti se ogroženega, bori se z motociklom, potem pa še kar naenkrat vidi vse neumnosti ostalih udeležencev, ki jih prej ni videl, strah ga je in posledično ne odpelje optimalno.

Tukaj ne bom razpredal o tem, ali je počasna vožnja varna ali ne. Niti ni namen objav, da bi koga učil CPP-ja. Za to so pristojni drugi organi in institucije. So zgolj nasveti, ki sem jih prenesel (uspešno) tudi na Majo in so moje mnenje, ki sem si ga sam izoblikoval.

Bom pa začel z glavo, potem bom nadaljeval s pogostimi situacijami, ki se nam dogajajo na cesti in se vmes poskusil še česa spomniti. Povsod se bom poskusil spomniti konkretnega primera, da bo lažje razumeti, kaj želim povedati.

Dejstvo je, da je treba najprej uravnovesiti svojo glavo. Velikokrat motoristi, sploh začetniki, precenjujemo svoje sposobnosti. Nekaj je seveda fizika – za zaustavitev motocikel pač potrebuje določen čas in razdaljo. Drugo pa je umirjena glava, da lahko že na daleč razpoznaš potencialno težavo in odreagiraš v skladu s svojimi sposobnostmi.

Tvoja lastna glava je lahko tvoj največji zaveznik ali pa največji sovražnik.





Prvo pravilo

Samo brez panike! Pod nobenim pogojem si ne moreš kot motorist privoščiti, da te nekaj tako sprovocira, da ne moreš več spremljati prometa. Če se to zgodi, se raje ustavi.
Nekaj časa nazaj je bil v časopisju članek z izpovedjo fantiča, ki ga je nekdo skoraj izsilil na Hrvaškem. V silnem vzgibu pravičneža mu je začel žugati in gladko spregledal drugo vozilo, ki ga je (žal uspešno) izsililo. Ali je bilo vredno? Lahko sicer zbiramo simpatije do tega fanta, realnost pa je takšna, da je izgubil živce ter pozornost in ni opazoval okolice tako, kot bi lahko. Kaj šele, da bi odreagiral.

Umiri se. Na motorju nisi zato, da bi druge učil kozjih molitvic. To delajo politiki.

Nauči se prepoznavati potencialne situacije na cestah vnaprej.


Drugo pravilo

Vprašaj se, kaj lahko ti narediš za varnost in ne ocenjuj drugih! Ali bolje – brzdaj ego. Veliko lažje ti bo, če se ne boš jezil na vsako napako drugega in boš raje vesel, da si jo uspešno rešil. Enkrat ti rešiš napako drugega, drugič nekdo drug reši tvojo napako. Nihče od nas ne vozi popolnoma brez napak, vse so nas slej kot prej nekje izsilili, vsem nam slej kot prej nekdo seka ovinek, vsi kdaj naletimo na od traktoristov umazano cesto, … Motorist se giblje v nekem okolju, ne giblje se okolje okoli motorista. In brez izgovorov, da je v Sloveniji pa najbolj grozno od vseh držav, ker ni. Isto je v Avstriji, Nemčiji, Italiji….

Kakšen teden ali dva nazaj je nekdo objavil v neki FB skupini videoposnetek avtomobila, ki mu je presekal ovinek. Več kot očitno je šlo še za neizkušenega motorista, ki se je precej prestrašil in se med manevrom izogiba skoraj zaletel v drugo nasproti vozeče vozilo, kljub majhni hitrosti. Namesto urejanja posnetka za pridobivanje všečkov bi lahko šel na poligon in malo bolje potreniral izogib oviri.

Če se začneš držali tega pravila, s kilometrino začneš vse predvidevati avtomatizirano. Vožnja bo kar naenkrat precej bolj udobna, manj stresna, z lahkoto boš obvladoval motocikel in dogodke okoli tebe.

Tretje pravilo

Zavedaj se, da te lahko kdo spregleda! Resno. Vozniki dejansko občasno ne morejo oceniti, na kakšni razdalji si. Ali pa te celo popolnoma spregledajo. Možgani se pač igrajo trike z nami in ignorirajo dobršni del informacij, ki jih zajema oko. V čem pa misliš, da je fora vseh vizualnih prevar?

Seveda ima potem tak voznik občutek, da si vozil prehitro, ker te prej (v njegovi glavi)  še ni bilo, potem pa si kar naenkrat ob njemu. Poskušaj to razumeti. Veliko motociklov ima eno luč, ki je za avtomobile vajene možgane signal za »ignore mode«. Itak je še daleč… Potem se pa zgodi. Predvidi to. In ne vali krivde na nespoštovanje CPP. Tudi dolge luči in razne meglenke ne pomagajo. Naredi poizkus – pelji se skozi osvetljen tunel z avtom, tvoj kolega pa naj pelje za tabo z dolgimi lučmi. Ali znaš oceniti razdaljo?



Četrto pravilo


Večina ostalih voznikov te v resnici ne namerava ubiti! Se najdejo tudi takšni, ki te hočejo namerno v grob spraviti, ampak teh je zelo malo, pa običajno so v kakšnem nerazsodnem stanju v tistem trenutku. Ampak ni ves svet tak, madonca. Je pač nekdo naredil napako, preboli in pelji naprej. In ne se spraševati, kaj bi bilo, če bi peljali avtomobil z otroki – v tem primeru bi te prej opazili, ker imaš večje vozilo in se ti bi precej manj situacij dogajalo. Ponovno – ti se giblješ v okolju, ne giblje se okolje okoli tebe!


Peto pravilo

Neprestano išči linijo pobega. Koliko linij imaš začrtanih skozi nepregledni ovinek? Kaj pa če ti kdo po tvoji strani pride nasproti? Kaj boš storil?

Tukaj bom dal eno svojo izkušnjo, ko sva se s kolegom malo podila po Dolomitih, kar naenkrat nama pa v levi ovinek po najini strani nasproti pripelje chopper 😊. Ja, kaj pa čeva, če nama on pride po najinem pasu, ga bova pa obvozila po njegovem. Za zaviranje ni bilo časa, bilo je treba narediti to, kar je narediti treba. Da poskrbim za SVOJO VARNOST. Tudi če sem kršil CPP. Se pa še sedaj se spomnim kahla čelade in sive brade 😊. In žene na njegovem zadnjem sedežu, ki se je držala nečesa na repu motorja in bila čisto zakrčena, kot bi metlo pojedla 😊.

Tudi, če se ti držiš pravil, ni nujno, da se jih tudi ostali. Išči linijo pobega.


Šesto pravilo


Vedno je lažje šteti napake drugih kot svoje – odvadi se te grde navade. Tukaj se ne bom kaj preveč razpisal, poizkusi tudi svoje napake prešteti, pa bo vožnja postala veliko bolj udobna. Pa s tem ne mislim napake pri obvladanju motocikla, ampak tudi to, da ne razumeš in obvladaš okolice. Kar pa je, kot sem že omenil, ključno.

Dober motorist parkira motor doma!

Ni komentarjev:

Objavite komentar