torek, 23. oktober 2018

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 4. del



                                     4. del – SPREMLJAJ OKOLICO



Na poti je zelo pomembno, da se naučiš dobro opazovati okolico. Pri tem mislim tako na okoliške značilnosti kot tudi na način, kako vozijo ostali vozniki. Zakaj? Najbolje jo boš odnesel, če znaš pravočasno prilagoditi svojo vožnjo razmeram.



Še posebej je to pomembno, ko si v tujini, na neznanih cestah. V vsaki državi, še več – v vsakem mestu imajo svoje značilnosti, svojo kulturo vožnje in ostali udeleženci pričakujejo drugačne stvari od tebe. Tukaj bom natresel nekaj razmislekov, ki so mi pripomogli k varnemu nabiranju kilometrov.


1.    Vozniki
Ko si nekje v drugem okolju, si vzemi čas, da preučiš, kako se obnašajo ostali vozniki. Niti poskušaj ne pasti na najbolj enostaven zaključek – da so vsi ostali divjaki, norci, vozijo kot manijaki, ipd. Nisi v svojem okolju, drugje si ti tisti, ki ne zna voziti. Tako da ne obsojaj, ne bodi prestrašena cmera in sprejemaj, kar vidiš.


To lahko storiš na več načinov – nekaj časa voziš popolnoma defenzivno in poskusiš predstavljati čim manjšo oviro ostalim udeležencem. To je primerna metoda predvsem takrat, ko še nisi v hudi gneči in imaš čas, da v miru potegneš svoje zaključke. Ampak spremljaj vzvratna ogledala! Druga varianta je, da si vzameš nekaj minut časa, obstojiš in preprosto opazuješ, kako se giblje preostali promet. Če si kadilec, je to toliko lažje, ker hkrati ubiješ dve muhi na en mah.

Spremljaj tudi ohranjenost voznega parka. V marsikateri državi je fetiš imeti dobre znamke, ki jih ne vzdržujejo prav dobro. To lahko pomeni, da ima slabe pnevmatike, zavore, pušča olje in jo boš v primeru zasilnega zaviranja precej slabo odnesel.

Spremljaj in bodi pozoren na alarme v svoji glavi – kaj delajo drugače, kot mi? Kaj te prestraši? To je v resnici to, kar moraš prilagoditi v svoji vožnji, da se giblješ v tem novem okolju. Kako uporabljajo plin in zavore, kako opazujejo okolico, kako med samo komunicirajo (troblja, smerokazi?), kako spuščajo iz stranskih cest ostale udeležence, kakšna je njihova hitrost, se zanašajo na prometno signalizacijo, ali se raje med sabo zmenijo, kako se obnašajo ostali motoristi, ipd. To lahko vse preučiš v zelo kratkem času in potem poskušaš narediti iz tega največ kar lahko.



Za primer – mi uporabljamo trobljo, ko vidimo nekoga kaj narobe narediti in imamo naval občutka vsevednega pravičnika in odrešenika. Kje drugje s trobljo opozorijo ostale udeležence, naj bodo pozorni nanj, ker bo menjal smer, pas, ali karkoli – torej uporablja trobljo kot sredstvo komunikacije, ne izkazovanja razočaranja.

Drug primer – v Istanbulu ti bo bolj prav prišel plin kot zavora. Če vidiš luknjo dovolj pred sabo, nastaviš hitrost tako, da padeš direkt vanjo. Brez zaviranja.



  • V Gruziji voziš hitro in agresivno. Če ne boš takoj imel koga 15 cm za sabo, 5 cm ob sebi na levi in 2 cm ob sebi na desni. Na ležečih policajih zavreš kot budala.
  • V Armeniji paziš na 180 stopinjske ovinke, ker jih vsi sekajo.
  • Na Cipru trobiš pred nepreglednimi ovinki, da nasproti prihajajoče vozilo ve, da si tam. Ceste so namreč ponekod precej ozke.
  • V Romuniji vsi pričakujejo, da jih prehitevaš po istem pasu in se ti umakneta tisti, ki ga prehitevaš in tisti, ki prihaja nasproti (če je dovolj široka cesta!). Pričakujejo tudi to, da se boš ti umaknil na rob ceste, ko se bodo odločili prehitevati.
  • V Italiji greš takoj naprej, če je rdeča na semaforju. Tam ne marajo, če jim zadaj kradeš prostor…
Še ena pomembna stvar – ali vozijo po levi ali po desni? Če vozijo po levi, se najraje nekaj časa vozim za kakšnim domačinom, da se navadim logike zavijanja v križišča in krožišča. Traja nekaj minut, da to čisto avtomatiziram.

2.    Razmere na cesti

Velikokrat slišim kakšne kritike, ki hočejo prikazati, da imamo v Sloveniji najslabše ceste na svetu. Takšne takoj povabim v Avstrijo na eno furo. Žal do sedaj nihče še ni sprejel, šimfali so pa še vedno. Cesta pač je takšna, kot je. Treba se je prilagoditi. Idealni pogoji so na za to primernih mestih – poligonih in pistah.







Torej ceste so slabe, neočiščene ali kako drugače slabše vzdrževane povsod po svetu. Saj je jasno, a ni? A si predstavljaš zime na prelazih, ki so visoki 2000+ metrov? Tam so pač naravne danosti takšne, da se ceste hitro uničijo. Nobena država si ne more privoščiti, da vsako leto preplasti vse ceste.

Opazuj tudi, kako so ceste zgrajene.
  • So predvideli zadostno odvodnjavanje, ali pa je v poletnih nevihtah povsod voda? To je še posebej pereče v državah z bolj suhim podnebjem. Njih vsako resno deževje preseneti. 
  • Se na cestah asfalt hitro poseda, kljub temu, da je še relativno nov? Verjetno bo tam, kjer bodo tovornjaki še veliko slabše. 
  • Ali obožujejo zalivke? 
  • Posvetijo kaj pozornosti bankinam? 
  • Kakšna je granulacija asfalta?
3.    Prometna signalizacija

  • Kakšen je njihov sistem oznak? Pazi, ker ponekod ne prekliče znaka za omejitev križišče, kot je pri nas.
  • Kako imajo zgrajene rondoje? Ponekod imaš sistem, da ima prednost tisti, ki se vključuje. Na srečo je sicer vse označeno, sicer pa velja desno pravilo.
  • Imajo veliko enakovrednih križišč?
  • Imajo na železnicah samo Andrejev križ? To, da imaš povsod zapornice tako, kot pri nas je bolj izjema kot pravilo, tako da le poglej, če ni slučajno kakšna ogromna premikajoča gmota na tračnicah.
  • Kako označujejo nevarnosti na cesti (če sploh)?
  • So znaki dovolj veliki, da jih pravočasno razločno razbereš? Če je odgovor ne, prilagodi hitrost.
  • Imajo znake v latinici ali v kakšnih čudnih grabljicah?
  • Uporabljajo kakšne čudne znake, ki jih še nikoli nisi videl? Naj te ne bo sram vprašat, kaj to pomeni, zna prihranit veliko zadreg.
  • Kakšne so njihove omejitve? To se le pozanimaj, po svetu je veliko podjetnih policajev, ki bodo tako ali drugače želeli zmanjšati tvoj budget za bencin.

4.    Okolica ceste

Od okolice je precej odvisno, kaj lahko pričakuješ na cesti. Cesta je pač zgrajena v neki pokrajini s svojimi značilnostmi in se da marsikaj predvideti z opazovanjem okolice ceste. Vedno je bolje malo bolj črn scenarij predvideti v glavi kot na slepo leteti v nepregleden ovinek. Saj tudi Moto GP dirkači praktično na pamet poznajo piste, da lahko vozijo tako na meji. Ne predvidevati idealnih pogojev v vsakem ovinku. Recimo, nekaj primerov.

  • Je ob cesti makadamski uvoz navkreber? Pričakuj pesek, sploh po deževju, ko se voda iz makadama zliva na cesto.
  • Si v soteski? Pričakuj kakšen kamen na cesti.
  • Spravljajo ob cesti les? Je v bližini gradbišče? Pričakuj kakšno večje vozilo ali delovni stroj na cesti. 
  • Vidiš ob cesti veliko parkiranih vozil? Verjetno je nekje nek dogodek, lahko ti kdo skoči na cesto.

Poglej tudi, kakšen vozen park je tam, kjer se voziš. TAS Golfi, ki so pri hiši že tretjo generacijo, imajo grdo navado, da puščajo olje po cesti. Opazuj, če imaš po cesti veliko olja. Sploh v dežju boš vedel, česa se moraš izogibati.

5.    Letni časi

Je razlika ali se voziš po perfektni cesti poleti v vročini ali pa jeseni. Jeseni se ceste dosti počasneje sušijo, še posebej nevarne pa postanejo soteske s potočki, oziroma rekami, ker se nabira na cesti povrhu vsega še kondenz in so ceste praktično stalno vlažne. In to ne sprano vlažne kot po poletnem dežju ampak se zraven sprijemlje še umazanija. To so idealni pogoji za zdrs. Ko temperature še nekoliko padejo, je še nevarnost poledenitve. Jeseni pač ne moreš voziti tako kot poleti.
Pomladi je podobna zgodba. Ceste so še polne razne svinjarije od zime in je potrebno počakati, da se očistijo.

Tako, nekaj iztočnic za opazovanje okolice je. Saj zdaj že veš, kam sem ciljal s tem pisanjem. Če znaš razbrati okolico si lahko prihraniš marsikakšno muko na poti.

Dober motorist parkira motor doma!

ponedeljek, 8. oktober 2018

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko storim za svojo varnost - 3. del

- 3. del -

Prehitevanje

 

V prejšnjih dveh postih sem se dotaknil mentalnih priprav. Zdaj pa gremo na nekoliko bolj konkretne zadeve. Slej kot prej mora motorist, tako kot vsak voznik, osvojiti prehitevanje. Če ne kaj drugega, je treba prehiteti kolesarje. Tokrat ne bom navajal pravil, ampak samo nekaj smernic za različne situacije. Pravila so namreč določena drugje, z zakonskimi predpisi. Tudi ni moj namen moriti zaradi prehitevanja čez polno črto ali kaj podobnega.



Za začetek dajmo ponovit nekaj pravil varnega prehitevanja, ki jih radi pozabimo:

  1. Vedno preveri, če ne že kdo drug prehiteva. To vključuje tudi mrtvi kot!
  2. Ali si preveril, če vozilo pred tabo ne zavija levo?
  3. Imaš dovolj prostora za prehitevanje?
  4. Imaš dovolj prostora za vključevanje, če prehitevaš kolono?
  5. Veš kje so izvozi na levi strani? Ne računati na to, da bodo tisti pred tabo nakazali smer.
  6. Ali se kdo v daljavi vključuje v promet (velja tako za desno kot za levo stran ceste)? Računaj, da se boš moral kmalu ubadati tudi s tem voznikom.
  7. Ali namerava vozilo, ki ga prehitevaš, pospeševati? To lahko ugotoviš iz opazovanja obnašanja tistega pred tabo. Recimo, kakšni motoristi se vlečejo skozi ovinek kot jara čreva, na ravnini pa pospešijo, kolikor lahko. Podobno je z avtomobilisti. To je še posebej ključno pri prehitevanju motociklov, kjer so pospeški tam-tam in se ti lahko kmalu zgodi, da se boš vozil vzporedno. Ne računaj na to, da bo spoštoval 4. odstavek 51. člena  ZPrCP-UPB2, ki govori o tem, da prehitevano vozilo ne sme pospeševati!
  8. Si preveril razmere na cesti pred tabo? Se začne kakšen otok ali pa je pesek na cesti? Je asfalt dober?

Preden začneš prehitevati, se poizkusi ne lepit na zadek tistih pred tabo. Prvo kot prvo, če si prilepljen nekomu na zadek, ne vidiš več dobro razmer pred tabo. Tudi tisti pred tabo te ali spregleda, ali pa ga delaš živčnega. 

Bolj redko sem doživel, da se je kdo umaknil, če se mu je nekdo prilepil na zadek, tako, da s tem ne dosežeš ničesar. To še posebej velja pri večjih vozilih, ki ti že v osnovi zastirajo pogled, ker ne vidiš čeznje.


Situacija 1.
Pred tabo je več počasnejših vozil
Oceni varnostno razdaljo med vozili. Ali imaš prostor da se vključiš nazaj, če ti kdo pripelje nasproti, ali pa boš moral prehiteti celotno kolono? So vsi prilepljeni drug drugemu na zadek? Ali kdo med njimi kaže znake nervoze? Takšen zagotovo ne bo pogledal nazaj, ko bo začel prehitevati, ampak bo samo planil ven. Bodi še posebej pozoren na takšnega. 



Zelo pomembno
: Ali prvi v koloni kaže znake, da želi zaviti iz ceste? Običajno ti znaki vključujejo počasnejšo vožnjo, pretirano ogledovanje okolice (ker išče določeno hišno številko, ali karkoli že). Ne prehitevaj ga, če nisi prepričan, da te vidi. Ta voznik ima pozornost usmerjeno k iskanju njegove destinacije. Zelo malo časa bo posvetil temu, da opazuje promet za sabo in te bo mimogrede spregledal.

Situacija 2.
Pred tabo je več vozil, ki vozijo za počasnim vozilom
Veljajo ista vprašanja kot v situaciji 1. s tem, da poizkusi še posebej dobro oceniti, kakšni so vozniki pred tabo. So živčni? Vidiš znamenja, da bi prehiteli, pa se še niso odločili za akcijo in begajo sem ter tja? Velikokrat namreč vozniki za počasnim vozilom pričakujejo, da bodo prehitevali eden za drugim in pozabijo pogledati, če že kdo prehiteva. Še manjši odstotek pa jih preveri mrtvi kot.



Situacija 3.
Pred tabo je avtomobil za kolesarjem.
V tem primeru običajno kar počakam, da avtomobil prvi prehiti kolesarja. Je še najbolje, saj te ta avtomobilist skoraj zagotovo ne vidi.

Situacija 4.
Pred tabo je skupina motociklov.
Osebno mi je to še najbolj neugodno prehitevat. Vsi so čisto preblizu drug drugega, velikokrat se še malo dokazujejo drug drugemu, pospeški so tam-tam… Tukaj pravzaprav nimam dobrega nasveta, včasih se odločim malo preučiti skupino, kje so njihove šibke točke (se jim kolona na določenih delih ceste toliko razbije, da se lahko vmes vrivam, ko prehitevam), drugič poskušam počakati na priliko, da jih vse naenkrat prehitim, če pa imajo dovolj dober tempo in ne smrdijo preveč po zažganem olju, pa se lepo oddaljim od njih pa jih zasledujem.

Situacija 5.
Pred tabo je vapo (vaški posebnež), ki se je odločil odpeljati moto gp proti formula 1
Ne nasedaj, ni vredno. Če nisi prepričan, da lahko odpelješ cesto hitreje, je bolje vzet malo pavze. Tudi če ga prehitiš, se ti lahko prilepi na rit. Po možnosti še bolje pozna cesto, kot ti. Naj lepo sam naredi napako ali pa ga pusti, da se mu adrenalin malo poleže.

Situacija 6.
Vapo pred tabo seka ovinke, ti pa si prepričan, da lahko odpelješ cesto hitreje.
Potrobi mu, mu daj nedvoumno znamenja, da ga želiš prehiteti in poskušaj varno priti mimo njega.


Tako, nekaj primerov sem spisal. Na cesti, v realnosti je še mnogo drugih situacij, ki jih je nemogoče vse zajeti. Potrebno je pač dosti fleksibilnosti, da se prilagodiš vsaki situaciji posebej. 

Nagradno vprašanje: Kako se bodo zmenili, kdo gre kje in v kakem zaporedju?


Osebno si raje vzamem čas, da preučim situacijo pred mano, kot pa da se potem nekaj matram. Sem pač len 😊. V vsakem primeru pa prehitevaj odločno  (mogoče je izjema kolona – predvidi, da lahko kdo zavije levo). Večkrat vidim kakšnega motorista, ki se muči mimo avta, ki vozi 85km/h, s 85,69km/h.


Dober motorist parkira motor doma!

torek, 2. oktober 2018

Pet stvari + 1 za povrh, ki jih nujno moraš upoštevati jeseni na svojih moto poteh


Jesenske furce niso za vsakega. Takrat se namreč vozne lastnosti motocikla, pa tudi samega cestišča, močno spremenijo, če jih primerjamo s tistimi poleti. Zato je pametno upoštevati nekaj vodil, da bodo naše moto poti tudi jeseni v užitek, ne v muko. 


1. Na cesti je svinjarija. Pa naj bo to od traktorjev, kamionov, avtov, ki iz gozda vlačijo karkoli, ali pa gozdnih škratov. Nima veze. Tračnice zemlje so klasika, pridruži se jim še kak zmlet list ravnokar pobrane koruze, košček lesa/odpadlega debla, povožen in zmečkan kravjek ali pa my favourite, japka, slive ali drugo jesensko sadje, ki ga lastnik še ni pobral s cestišča. Prištej malo jesenske jutranje ali pozno popoldanske vlage in že imaš podlago, da bi ti jo še evropski prvak v drsanju močno zavidal.

2. Cesta se zlepa ne posuši
Je včeraj deževalo? Super, danes cesta zagotovo še ni suha. Kot knof od gat odpadejo vsi manevri, ki si jih lahko privoščiš, ko žge vročina in se guma lepi na asfalt. Jebi ga, saj bo spet nova sezona. 
Jeseni so temperature nižje in se vse skupaj na cesti suši veliko dlje kot poleti, ko je včasih že po eni uri lahko spet optimalen asfalt. Jeseni pa .. jok brate, odpade. Po dežju moraš extra pazit na svojo rit! Bolje to, kot pristati na berglah, ker se ti je malo kolenčkalo.

3. Listje = drsalnica
Uf, pa kakšna. Suho listje, ajde. Ni taka panika. Z malo sreče zvoziš brez problema, sploh če ga ni čisto polna cesta. Mokro listje, nalepljeno na vozno površino, je pa problem. Ravno zato sem ga dala pod posebno kategorijo. Ne rabiš namreč biti pod ne vem kakšnim kotom, ko naletiš na nekaj mokrega listja, da ti zdrsne bolje kot na drsalkah na zamrznjenem jezeru in že si v ograji ali celo pod njo. Oprezno torej!

Odpadlo listje se ob jesenski vlagi spremeni v drsalnico.

4. Gume nimajo takega oprijema
Ta je logična. Ne zagrejejo se, razen če jih ne prisloniš na radiator, preden greš na furo. Pa tudi podlaga je hladna, velikokrat vlažna. Sprijazni se, da bolj kot smo v jeseni, manj lahko motoviliš z motociklom, kar se tiče nagibanja in drugih akrobatik.

5. Optimalno okno vožnje je med 11-15. uro
Ob sedmih zjutraj te bo pozdravila megla. Ob šestih se bo začela spuščati. Vmes je nekaj fore, da se vse skupaj posuši (če je idealno vreme in šajba seveda, sicer se tudi to ne). Na lep dan je idealen čas za furco nekje med kosilom in popoldanskim počitkom. Izven tega raje bolj po pameti in na 80% gasa glede na to, kako greš ponavadi. Jasno, če si ob morju, je scena malo drugačna. Govorim za večino Slovenije, ki pač ni ob morju in ima temu primerno klimo.

6. Pričakuj kmetijsko mehanizacijo za vsakim vogalom
Polno jih je tako spomladi kot sedaj jeseni. Iz gozda vlačijo les, spravljajo pridelke, urejajo svoja zemljišča za zimovanje. Če imaš pred seboj nepregleden ovinek, računaj s kakim traktorjem, ko ga prevoziš. In takrat ni najboljša ideja biti v ne vem kakšnem nagibu ali z visoko hitrostjo. Da se ne spremeniš v palačinko na njegovi riti. Ali da ne povoziš kmeta/voznika, ki ravno stoji ob mašini in čaka na lepo vreme. Enkrat sem šla na Pavliča pretekli teden (četrtek), srečala sem sedem do osem traktorjev/kmetijskih mašin/tovornjakov. In nekaj pešcev, ki so tičali sredi ceste in zijali. #sampovem

Zadnjič na Pavličevem sedlu. Še dobro, da sva stala na pavzi.


No, pa še kaj bi se našlo, ampak mislim da sem zajela bolj pomembne točke. Vsekakor naj te jesen ne odvrne od furc, ker se še vedno da, le malo z glavo je potrebno na zabavo. Naj ti bodo torej jesenske furce v užitek, predvsem ob opazovanju, kako lepo se prelevi narava in pokaže vse svoje barve. ;)