Na prelomu junija in julija sva jo letos mahnila v Dolomite za tri dni. Sanje vsakega motorista, biciklista, kakršnega koli športnika? You bet it is. :)
Po kar nekaj smole z vremenom sva našla tridnevno okno, ki je kazalo glede vremena precej stabilno. Spakirava in greva. Adventure is out there! :)
Je res, da se na vsaki furci naučiš nekaj novega. Ne mislim samo tega, da spoznaš nove ljudi, najdeš poti, ki jih v stvari nisi mislil in naletiš na kako čisto nepredvidljivo zadevo. Dejansko je nekaj stvari pri konkretno Dolomitih, ki se jih je pametno držati, ker se je izkazalo, da veljajo prav vedno, ko se napotiš v tale italijanski biserček.
Za vse avanturistične, raziskovalne in potovalne motoristične navdušence je tu nekaj pametnih izhodišč, ki jih malce preštudiraj, preden se sam odpraviš po svojo porcijo Dolomitov. Morebiti ti bo kakšna tegoba prihranjena in ti bo dano, da jih užiješ v vsej lepoti in idili, ki ti jo ponujajo. :)
#1. Vsaj malo potreniraj ovinke, (preden se odpraviš) - velja za vse začetnike in tiste, ki se ponavadi ne vozijo po ridah ali pa so jim ovinki muka.
Sodiš med tiste, ki pravijo, da greš, ko te prime, ne glede na pripravljenost? Well, good luck with that. To je furca, na katero moraš biti vsaj malce pripravljen. Sploh, če si bolj pri začetni stopnji ali si pa ravno opravil/a izpit. In nimaš še veliko ovinkov pod ritjo. Beri - treniraj zavoje in ozke cestice, pa ti bo življenje bistveno lažje. Ne bo se ti treba ukvarjati s cesto toliko kot ti bo dano občudovati okolico. In verjemi mi, razgledi so tako lepi, da se ti splača investirati v kako urco treninga.
Preverjeno so najboljši razgledi na najbolj zamotanih in ozkih cestah. Meni osebno sta bila najlepša Passo Gavia in Stelvio, sledi Falzarego, na katerega proti prvima dvema vozi skorajda avtocesta, če gledamo na širino ceste. Ampak vsak ima svoj okus. Najdi svoj najljubši prelaz in mi sporoči, kateri je tebi najbolj povšeči :)
#2. Rezerviraj si bivališče, ko si še doma
Booking.com je zakon, kar se tega tiče. Pokazal ti bo tako primerjavo med različnimi penzioni kot tudi ponudil tiste, ki imajo zraven tudi zajtrk, pa še kako restavracijo za povrh. Midva sva bivala v Arabbi (Albergo Pensione Sport), ki ima kar nekaj tovrstnih penzionov, dovolj je že soba z zajtrkom. Tudi najin je bil čisto ok, dobila sva pa dve nočitvi z zajtrkom (za oba) za slabih 140€. To je v sezoni že zelo OK.
V kolikor se ti ne ljubi brskati po internetu, te bodo Dolomiti najverjetneje udarili po žepu v negativnem smislu. Zato le poglej prej, kje misliš spati. Ni pa take panike, če spiš v sosednjem mestu. Vse je res blizu in ni tako pomembno, ali si res na vznožju Marmolade, ali pa kje v bližini.
#3. Vzemi s seboj zadostno količino 5-evrskih bankovcev za bencinske postaje
Ja. Italijanske bencinske postaje. Moj najljubši zatik med zobmi. So samopostrežne in prvič resnično gledaš kot tele v nova vrata, kakšen sistem je to.
Kako zadeva deluje?
Vse skupaj je narejeno na sistem predplačila (govorim za večino postaj, ki jih najdeš v Dolomitih ali nasploh po Italiji). Vtakneš bankovec recimo za 5€ in lahko tankaš za 5€. Če daš 6€, ti bo ven vrgel dobropis, ki ga lahko izkoristiš na bencinski istega tipa (recimo Eni dobropis lahko izkoristiš na Eni črpalki - kateri koli). Pa jo išči po Italiji oz. Dolomitih. Tako da se ti splača recimo dati noter 15€, pa tankati za 15€. In potem dovolj hitro iti po še. Enostavno :)
Priznam, da sva na eni bencinski celo našla enega strica, ki je pomagal pri črpanju. Ampak to je redka dobrina, skoraj za fotkat. V resnici so tam bolj ali manj vse kar samopostrežne. Jemljejo pa tako gotovino kot kartice.
#4. Pametno je vzeti kako stvar za pod zob kar s seboj
Če si navajen na naše ali celo bolj južne cene, si še enkrat preberi to trditev, ker absolutno drži. Cene niso prijazne in te bodo dobro udarile po žepu, kar se tiče hrane in pijače. Pizze so nekje po naših standardih oz. pikico čez, kar se cen tiče (10€), so pa čisto spodobne. Pivo je okoli 5€. Seveda imajo tudi market oz. prodajalne, kjer se da kupiti malico, ampak kaj, ko se odpre šele takrat, ko smo motoristi radi že na poti.Vse ostalo bo pa nekje ranga višje umeščenih restavracij pri nas ali recimo po domače - cene ljubljanskega centra.
Pri zajtrku se mi je tudi kar nos povesil. Penzioni načeloma ponujajo zajtrk, ampak je tako boren, da bi z lahkoto zmazala dve porciji. Ne velja za vsak penzion, ampak če si bil malce ekonomski pri rezervaciji in si pazil na ceno, te zna to presenetiti. Torej - kakšna domača salama, kaj, kar zdrži tudi malce višjo temperaturo (oreščki, suho sadje), ne bo za odmet.
#5. Praktično vsi najbolj znani prelazi so na dosegu nekaj deset km
Ne sekiraj se, če je tvoje bivališče v drugi dolini, kot si si zamislil. Vse je zelo blizu in v nekaj potezah se lahko iz tvoje doline preseliš na vrh prelaza in si v novem svetu. Ta trditev velja za dnevne aktivnosti. Če si pa recimo nočni tip, se ti splača bivati v Corvari, Cortini d'Ampezzo ali bolj znanem središču, ker so tam tudi nočni klubi in se tudi takrat kaj dogaja. Za dnevne skoke in pohode je pa čisto vseeno, kje si, ker se zlahka zapelješ v drugo mestece.
Zakaj je tudi fino iti v Dolomite? Meni osebno je dogajalo vsakič, ko sva se zapeljala mimo kakega res znanega smučarskega središča. Val Gardena, Cortina, itd ... tam so naši smučarji krojili snežno pravljico, kar videla sem, kako Mateja Svet ali pa Jure Košir, pa tudi Tina Maze in ostali heroji vijugajo po teh lepih krajih. Ti si v Dolomitih najdi svoj dragulj oz. svojo sladko plat, ki te bo dregnila v skrite kotičke. Mislim, da je to raj za vsakega, ki mu je blizu narava, gore, planinarjenje, svež zrak in zares srečne krave, ovce, koze, oslički. Tega je po Dolomitih kolikor ti poželi srce. Pa tudi domače hrane, spominkov, neodkritih poti,..
#6. Preveri, kaj je s kolesarskimi dirkami
Prvi dan sva midva naletela na največjo dirko, ki se dogaja poleti v Dolomitih. Ironično naključje? Nak. Samo domače naloge nisva naredila in preverila. Vse je na spletu in z nekaj spretnimi potezami ti bo jasno, ali se preko tvojih (na ta dan) načrtovanih prelazov obeta kakšna smela kolona vnetih kolesarjev. V tem primeru ti bo policija zaprla dostop za nekaj ur in ni rešitve. Treba je okoli.
7. Računaj na dež
Nujno vzami s seboj dežjak. Zamisli si, da so Dolomiti približno tako kot pri nas Bohinj. Načeloma velja, da je lahko vsak dan dež. Veš pa ne. Prihrumi izza gora in te veselo namoči. Ne pomeni toliko več prtljage, ti bo pa zagotovil, da boš še kako urico več suh, če ne bo preveč namakalo. Pa še malo te ogreje. V Dolomitih rado malo zahladi, smo le na kar spodobnih višinah. Midva sva jih kar pridno oblačila in slačila.
#8. Trasiraj z mislijo na kakšne pol urice do uro več
Gneča je načeloma vedno v Dolomitih. Kolesar manj ali več, vedno se najde nadebudni trop, ki ti bo ustavljal korak (oz. upočasnil furco). Ne sekiraj se. Zelo disciplinirani so in se (ne tako kot pri nas) rundajo v lepi koloni, poleg tega so pa načeloma zelo uvidevni tudi do motoristov. Zlahka jih prehitiš in hkrati se čudiš, kako hitro drvijo po ovinkih - velja tako za gor kot za dol.
Gneča te zna malo ustaviti in tvoj pogumni plan spremeniti do te mere, da ti bo uspelo narediti le dve tretjini. Nič hudega, se bodo pa tvoje oči napasle na vršacih v bližini.
#9. Če se da, skoči na Passo Gavia in Stelvio
Dva biserčka, ki jih ne smeš spustiti, če le imaš dva do tri dni. Midva sva potrebovala iz Arabbe cel dan, da sva osvojila ta dva prelaza (no, pa še nekaj jih je bilo vmes, ampak niso bili tako spektakularni).
Če si tam, je to tvoj "bucket list". Kozja steza na Gavio (dobesedno), ampak prekrasen prelaz. Heroj je v mojih očeh čisto vsak kolesar ki pripleza gor. Motorist je seveda s pomočjo nekaj konjev, pa vseeno ni cesta, s katero se da češnje zobati. Stelvio pa podobno. Razgledi pa taki, da nočeš domov.
10. Najlepše furce so pred julijem in avgustom ali zatem.
Navezujem se na gnečo, ki je v Dolomitih klasika. Doživela sva že popolnoma prazno cesto, kar se zgodi junija, ko še ni glavna sezona. Enako velja za obdobje zatem. Je pa takrat že možnost, da te preseneti sneg. Na začetku septembra je v visokogorju že zlahka sveže zapadli sneg. Torej, planiraj pred tem, sploh če imaš bolj športni motor.
Dolomiti so furca, ki jo mora vsak motorist definitivno doživeti. Enodnevna furca, pa tudi nekajdnevna, vsaka ima svoj čar in pri vsaki ti bo srce zaigralo, kot še nikoli do tega trenutka. Jaz komaj čakam, da se spet napotim nazaj. Pa ti, kdaj greš spet? :D
Po kar nekaj smole z vremenom sva našla tridnevno okno, ki je kazalo glede vremena precej stabilno. Spakirava in greva. Adventure is out there! :)
 |
| Colle Santa Lucia. Nagradi s svojim razgledom in čudovito kapelco na vrhu. Pozna sva bila in je bil že čisto prazen. |
Je res, da se na vsaki furci naučiš nekaj novega. Ne mislim samo tega, da spoznaš nove ljudi, najdeš poti, ki jih v stvari nisi mislil in naletiš na kako čisto nepredvidljivo zadevo. Dejansko je nekaj stvari pri konkretno Dolomitih, ki se jih je pametno držati, ker se je izkazalo, da veljajo prav vedno, ko se napotiš v tale italijanski biserček.
 |
| Adventure is out there! |
Za vse avanturistične, raziskovalne in potovalne motoristične navdušence je tu nekaj pametnih izhodišč, ki jih malce preštudiraj, preden se sam odpraviš po svojo porcijo Dolomitov. Morebiti ti bo kakšna tegoba prihranjena in ti bo dano, da jih užiješ v vsej lepoti in idili, ki ti jo ponujajo. :)
#1. Vsaj malo potreniraj ovinke, (preden se odpraviš) - velja za vse začetnike in tiste, ki se ponavadi ne vozijo po ridah ali pa so jim ovinki muka.
Sodiš med tiste, ki pravijo, da greš, ko te prime, ne glede na pripravljenost? Well, good luck with that. To je furca, na katero moraš biti vsaj malce pripravljen. Sploh, če si bolj pri začetni stopnji ali si pa ravno opravil/a izpit. In nimaš še veliko ovinkov pod ritjo. Beri - treniraj zavoje in ozke cestice, pa ti bo življenje bistveno lažje. Ne bo se ti treba ukvarjati s cesto toliko kot ti bo dano občudovati okolico. In verjemi mi, razgledi so tako lepi, da se ti splača investirati v kako urco treninga.
Preverjeno so najboljši razgledi na najbolj zamotanih in ozkih cestah. Meni osebno sta bila najlepša Passo Gavia in Stelvio, sledi Falzarego, na katerega proti prvima dvema vozi skorajda avtocesta, če gledamo na širino ceste. Ampak vsak ima svoj okus. Najdi svoj najljubši prelaz in mi sporoči, kateri je tebi najbolj povšeči :)
 |
| Vesela kot radio na vrhu Stelvia. Okoli pa nenormalno lepi razgledi. Sploh ne bi šel človek domov. Dotakneš se neba in si čisti zmagovalec dneva. |
#2. Rezerviraj si bivališče, ko si še doma
Booking.com je zakon, kar se tega tiče. Pokazal ti bo tako primerjavo med različnimi penzioni kot tudi ponudil tiste, ki imajo zraven tudi zajtrk, pa še kako restavracijo za povrh. Midva sva bivala v Arabbi (Albergo Pensione Sport), ki ima kar nekaj tovrstnih penzionov, dovolj je že soba z zajtrkom. Tudi najin je bil čisto ok, dobila sva pa dve nočitvi z zajtrkom (za oba) za slabih 140€. To je v sezoni že zelo OK.
V kolikor se ti ne ljubi brskati po internetu, te bodo Dolomiti najverjetneje udarili po žepu v negativnem smislu. Zato le poglej prej, kje misliš spati. Ni pa take panike, če spiš v sosednjem mestu. Vse je res blizu in ni tako pomembno, ali si res na vznožju Marmolade, ali pa kje v bližini.
 |
| Arabba - lušten biserček sredi vsega direndaja v Dolomitih |
#3. Vzemi s seboj zadostno količino 5-evrskih bankovcev za bencinske postaje
Ja. Italijanske bencinske postaje. Moj najljubši zatik med zobmi. So samopostrežne in prvič resnično gledaš kot tele v nova vrata, kakšen sistem je to.
Kako zadeva deluje?
Vse skupaj je narejeno na sistem predplačila (govorim za večino postaj, ki jih najdeš v Dolomitih ali nasploh po Italiji). Vtakneš bankovec recimo za 5€ in lahko tankaš za 5€. Če daš 6€, ti bo ven vrgel dobropis, ki ga lahko izkoristiš na bencinski istega tipa (recimo Eni dobropis lahko izkoristiš na Eni črpalki - kateri koli). Pa jo išči po Italiji oz. Dolomitih. Tako da se ti splača recimo dati noter 15€, pa tankati za 15€. In potem dovolj hitro iti po še. Enostavno :)
 |
| Bencinska direktno nad Arabbo |
Priznam, da sva na eni bencinski celo našla enega strica, ki je pomagal pri črpanju. Ampak to je redka dobrina, skoraj za fotkat. V resnici so tam bolj ali manj vse kar samopostrežne. Jemljejo pa tako gotovino kot kartice.
#4. Pametno je vzeti kako stvar za pod zob kar s seboj
Če si navajen na naše ali celo bolj južne cene, si še enkrat preberi to trditev, ker absolutno drži. Cene niso prijazne in te bodo dobro udarile po žepu, kar se tiče hrane in pijače. Pizze so nekje po naših standardih oz. pikico čez, kar se cen tiče (10€), so pa čisto spodobne. Pivo je okoli 5€. Seveda imajo tudi market oz. prodajalne, kjer se da kupiti malico, ampak kaj, ko se odpre šele takrat, ko smo motoristi radi že na poti.Vse ostalo bo pa nekje ranga višje umeščenih restavracij pri nas ali recimo po domače - cene ljubljanskega centra.
Pri zajtrku se mi je tudi kar nos povesil. Penzioni načeloma ponujajo zajtrk, ampak je tako boren, da bi z lahkoto zmazala dve porciji. Ne velja za vsak penzion, ampak če si bil malce ekonomski pri rezervaciji in si pazil na ceno, te zna to presenetiti. Torej - kakšna domača salama, kaj, kar zdrži tudi malce višjo temperaturo (oreščki, suho sadje), ne bo za odmet.
 |
| Čisto klasična pizza. Presenetila me je, ker je bila čisto spodobna. Pa so mi rekli, da so italijanske obupne. |
#5. Praktično vsi najbolj znani prelazi so na dosegu nekaj deset km
Ne sekiraj se, če je tvoje bivališče v drugi dolini, kot si si zamislil. Vse je zelo blizu in v nekaj potezah se lahko iz tvoje doline preseliš na vrh prelaza in si v novem svetu. Ta trditev velja za dnevne aktivnosti. Če si pa recimo nočni tip, se ti splača bivati v Corvari, Cortini d'Ampezzo ali bolj znanem središču, ker so tam tudi nočni klubi in se tudi takrat kaj dogaja. Za dnevne skoke in pohode je pa čisto vseeno, kje si, ker se zlahka zapelješ v drugo mestece.
Zakaj je tudi fino iti v Dolomite? Meni osebno je dogajalo vsakič, ko sva se zapeljala mimo kakega res znanega smučarskega središča. Val Gardena, Cortina, itd ... tam so naši smučarji krojili snežno pravljico, kar videla sem, kako Mateja Svet ali pa Jure Košir, pa tudi Tina Maze in ostali heroji vijugajo po teh lepih krajih. Ti si v Dolomitih najdi svoj dragulj oz. svojo sladko plat, ki te bo dregnila v skrite kotičke. Mislim, da je to raj za vsakega, ki mu je blizu narava, gore, planinarjenje, svež zrak in zares srečne krave, ovce, koze, oslički. Tega je po Dolomitih kolikor ti poželi srce. Pa tudi domače hrane, spominkov, neodkritih poti,..
 |
| Čisto vsak prelaz me je po svoje prevzel. Grodner Joch, passo Gardena. |
#6. Preveri, kaj je s kolesarskimi dirkami
Prvi dan sva midva naletela na največjo dirko, ki se dogaja poleti v Dolomitih. Ironično naključje? Nak. Samo domače naloge nisva naredila in preverila. Vse je na spletu in z nekaj spretnimi potezami ti bo jasno, ali se preko tvojih (na ta dan) načrtovanih prelazov obeta kakšna smela kolona vnetih kolesarjev. V tem primeru ti bo policija zaprla dostop za nekaj ur in ni rešitve. Treba je okoli.
 |
| Sori, gospa, še nekaj ur ne boste šli nikamor. Dokler vsi ti kolesarji ne gredo mimo. Ustavila sva se na poti na Giau in Falzarego. In se lahko samo obrnila. |
7. Računaj na dež
Nujno vzami s seboj dežjak. Zamisli si, da so Dolomiti približno tako kot pri nas Bohinj. Načeloma velja, da je lahko vsak dan dež. Veš pa ne. Prihrumi izza gora in te veselo namoči. Ne pomeni toliko več prtljage, ti bo pa zagotovil, da boš še kako urico več suh, če ne bo preveč namakalo. Pa še malo te ogreje. V Dolomitih rado malo zahladi, smo le na kar spodobnih višinah. Midva sva jih kar pridno oblačila in slačila.
 |
| Na vrh sva prišla še z dežjakom. Gor naju je pa pričakalo sonce. Noro lepo :) |
#8. Trasiraj z mislijo na kakšne pol urice do uro več
Gneča je načeloma vedno v Dolomitih. Kolesar manj ali več, vedno se najde nadebudni trop, ki ti bo ustavljal korak (oz. upočasnil furco). Ne sekiraj se. Zelo disciplinirani so in se (ne tako kot pri nas) rundajo v lepi koloni, poleg tega so pa načeloma zelo uvidevni tudi do motoristov. Zlahka jih prehitiš in hkrati se čudiš, kako hitro drvijo po ovinkih - velja tako za gor kot za dol.
Gneča te zna malo ustaviti in tvoj pogumni plan spremeniti do te mere, da ti bo uspelo narediti le dve tretjini. Nič hudega, se bodo pa tvoje oči napasle na vršacih v bližini.
 |
| Klasičen promet na cestah. Mešanica motoristov, kolesarjev, avtodomov, avtov, tovornjakov, tudi kak bager se najde. |
#9. Če se da, skoči na Passo Gavia in Stelvio
Dva biserčka, ki jih ne smeš spustiti, če le imaš dva do tri dni. Midva sva potrebovala iz Arabbe cel dan, da sva osvojila ta dva prelaza (no, pa še nekaj jih je bilo vmes, ampak niso bili tako spektakularni).
Če si tam, je to tvoj "bucket list". Kozja steza na Gavio (dobesedno), ampak prekrasen prelaz. Heroj je v mojih očeh čisto vsak kolesar ki pripleza gor. Motorist je seveda s pomočjo nekaj konjev, pa vseeno ni cesta, s katero se da češnje zobati. Stelvio pa podobno. Razgledi pa taki, da nočeš domov.
 |
| Pogled na drugo stran. Nočeš domov. |
10. Najlepše furce so pred julijem in avgustom ali zatem.
Navezujem se na gnečo, ki je v Dolomitih klasika. Doživela sva že popolnoma prazno cesto, kar se zgodi junija, ko še ni glavna sezona. Enako velja za obdobje zatem. Je pa takrat že možnost, da te preseneti sneg. Na začetku septembra je v visokogorju že zlahka sveže zapadli sneg. Torej, planiraj pred tem, sploh če imaš bolj športni motor.
Dolomiti so furca, ki jo mora vsak motorist definitivno doživeti. Enodnevna furca, pa tudi nekajdnevna, vsaka ima svoj čar in pri vsaki ti bo srce zaigralo, kot še nikoli do tega trenutka. Jaz komaj čakam, da se spet napotim nazaj. Pa ti, kdaj greš spet? :D
Dolomiti so z neštetimi prelazi in čudovito naravo res raj za motoriste. Meni osebno najlepši Gavia.
OdgovoriIzbriši