Idealna moto oprema - zanj!

Velikokrat dobiva vprašanje, kakšno opremo priporočava za motociklizem. Žal je z opremo tako – vsak ima svoje potrebe in kar paše nekomu, bo drug kritiziral. Nobena oprema ne more zadovoljiti vsakega uporabnika. Nekdo bo dal več na udobje, drugi poudarja funkcionalnost, komu je bolj pomemben videz, kdo pa bo gledal izključno na ceno. Zato je pri izbiri opreme je potrebno na prvem mestu poznati svoje potrebe in zmožnosti. Vsaka odločitev je pravilna, če ste dosegli svoj cilj.

Tako da bom raje napisal, kaj trenutno uporabljam trenutno in kaj se mi je obneslo.Nikakor ni namen pisanja delati kakšno reklamo, zapis ni sponzoriran. In ja, zavedam se, da obstaja boljša oprema, ampak ta je dovolj dobra zame. Je samo izkušnja iz zadnje fure, kjer je morala oprema zdržati temperature od 1-27 stopinj, dež, sneg, sonce. Na srečo nisem stestiral varnostnih aspektov opreme, tako, da o tem ne morem pisati.

Tudi ne bom omenjal, kje se kaj kupi. Po mojih izkušnjah v Sloveniji, razen enega prodajalca, ni trgovcev, ki bi poslušali, kaj stranka rabi in bi ti znali zadovoljiti potrebe z opremo. Razumem, da večina trgovcev zadovoljuje le eno potrebo – cenovno, tudi trg je takšen, ampak po drugi strani mi to pove, da zelo malo dajo na izobrazbo svojih prodajalcev. Bolj kot ne se v vsaki štacuni počutim kot v samopostrežni trgovini. Kot sem omenil, so izjeme, ampak jih je bolj malo. Stara teta v Dainese Gorica ima več pojma, kaj kdo rabi. Ker posluša. Pa še slovensko ne zna! Še enkrat nisem šel iz tiste štacune praznih rok. Pa po moje kaj več od skuterja ni vozila.

Ajd gremo.

1. Dežjak - IXS HORTON 2

Dežjak je pri meni osnovni del opreme. Mora opravljati dve funkciji – služi kot zaščita pred vetrom v mrazu in pred padavinami. Zato si vedno izberem nekoliko debelejše, robustnejše dežjake, ki jih enostavno nataknem nase in hopa copa gremo v nevihto (ali mraz). Hkrati je tudi najbolj osovražen del garderobe, najraje ga bi po furi zabrisal nekam. Za rahel dežek v vročih dneh so mi dovolj podloge v obleki.

Zakaj mi je všeč? Zadeva je robustna, na zunanji strani ima dva nepremočljiva žepa, ki dejansko delujeta. Prometna in cigareti so ostali lepo suhi in vedno pri roki, tako da sem tudi po celem dnevu namakanja na meji z rokavico ven potegnil dokumente in hitro opravil prečkanje meje. Funkcijo zaščite pred vremenom odlično opravlja.

Zakaj mi ni všeč? Dežjak je tako robusten, da nič ne diha. Če ga imam predolgo gor v soncu, imam spodaj mokra oblačila od znoja.

2. Škornji – Alpinestars Toucan Goretex

S škornji je zmeraj križ 😊. V vročem si želiš kaj bolj udobnega, v slabem vremenu pa se zaveš, kako pomembno je imeti noge na suhem in zaščitene pred vetrom. Drug aspekt je seveda zaščita. Cesta zahteva drugačno zaščito kot teren in noben čevelj ne bo vsega dobro opravil. Zato imam tudi več parov čevljev, ampak to je tematika za kak drug post.

Zakaj so mi všeč? Lahko rečem samo eno – po 7000 km, ki sem jih opravil z njimi, se sprašujem, če sploh lahko obstaja boljši škorenj. Nepremočljiv, robusten, ni prevroče v njem, z njimi lahko mirne duše prehodim nekaj kilometrov in hkrati opravljajo še funkcijo gojzerja. Obuvanje in sezuvanje je enostavno (ja, tudi na te malenkosti gledam 😊), podplat je zamenljiv, zaponke so zamenljive, kljub zaščiti pa omogoča veliko svobodo gibanja.

Zakaj mi niso všeč? Nekoliko težak, preveč robusten in škripajoč. Zadnje bo malo silikonske maže rešilo, za prvi dve pripombi pa so mogoče boljši Sidi Adventure 2. Za mojo nogo so bili preozki.

3. Rokavice za mraz – pojma nimam, so pa Probiker

Ja, s sabo imam vedno vsaj dvoje rokavic, še raje pa troje. Ene za mraz, druge bolj zračne, poletne in če res greva daleč, najdem prostor za še ene poletne, da se imajo žulji čas pocelit. Po urah in urah švicanja na motorju se od zavore in gasa tudi kakšen žulj pojavi. Ne da se mi ukvarjat na bencinskih pumpah s tem, da skoraj crknem od napora, ko vse prešvicane rokavice vlačim nazaj na roke. In ja, zavedam se varnostnega aspekta poletnih rokavic. Mi je pač bolj pomembno, da lahko cel dan udobno vozim.

Skratka, omenjene rokavice imam sedaj že par let, pa še vedno nisem našel ustrezne zamenjave. In vsako leto si prisežem, da jih bom vrgel v smeti, pa na koncu še vedno ostanem pri njih. Ne vem, pač nisem tako zmrzljiv v prste, da bi rabil kaj boljšega, nek super duper goretex pa mi, vsaj na rokah, ne deluje. To pa preprosto zato, ker v dežju voda nekako že najde pot v rokavice. Če ne kaj drugega, ko moraš sleči rokavico, da greš lulat za grm in ti jo dež zmoči. Tako da imam raje nekoliko zračne rokavice, pa je to to.

Zakaj so mi všeč? Poceni rešitev za velik problem. Ko se namočijo, zatesnijo in sem vsaj pred vetrom zaščiten. V skrajni sili dam spodaj plastične rokavice iz bencinskih servisov in sem rešen vseh skrbi. Se je pa to zgodilo samo enkrat.

Zakaj mi niso všeč? Slej kot prej premočijo. Podloge so prav nemarno skupaj zašite, tako da ko so enkrat mokre, predstavlja oblačenje velik izziv.


4. Rokavice za vroče – Revit Sand Pro


Za poletne rokavice gledam predvsem na štiri stvari – udobje, zračnost, oprijem na balanci, zaščito. Aja, pa to, da je trd del ježka za zapenjat zgoraj, da mi ne razcefra podlog. Zelo pomemben element 😊.

Zakaj so mi všeč? Zračne, enostavno snemljive, tudi, ko so na preznojeni roki, odličen oprijem na krmilu, udobne, šivi ne puščajo nobenih posledic na roki. Zdržale so že kar nekaj pranj, imam jih že nekaj sezon, pa razen obledelosti ni na njih večje škode. Top rokavica.

Zakaj mi niso všeč? Ko se roka napihne, je dolžina palca malo problematična. Ni hudega, se pa čuti konica palca. Če imate dolge palce, kupite kaj drugega.



5. Jakna – Spidi 4Seazon H2Out

Uf, to je bil dolg projekt, da najdem jakno. Staro tekstilno jakno sem imel že 12 let in je bila temu primerno ohranjena. Skratka, pogoji so bili naslednji – delna zaščita pred dežjem, termo podloge, svetle barve (večino kilometrov naredim pri 30+ stopinjah), zračna, udobna, prilagodljiva, z dobrimi ščitniki.In sem testiral se oblačil, slačil, racal po trgovinah pol ure v polni opremi, ma ni da ni. Dokler nisem naletel na to.

Zakaj mi je všeč? Ima ločeno termo in dežno podlogo. Obe podlogi sta narejeni tako, da ju lahko uporabljaš kot navadno jakno ali vetrovko. In nič ne štrli od njiju. Svojo vlogo odlično opravljata in sem se tako znebil dveh kosov oblačil, ki bi ju sicer moral vlačit s sabo. Ima enormne zračnike – na rokavih je dolga zadrga, tako da si lahko reguliraš zračenje rok, na prstih sta dve ogromni plahti, ki ju lahko odviješ in imaš perforiran prednji del, celoten hrbet se da odpeti in imaš perforiran še hrbet.Stvar je še lepša - prsne zračnike in zračnike na rokavih lahko zelo enostavno prilagajam kar med vožnjo. Dva nepremočljiva žepa (dejansko delujeta), poskrbita za varnost dokumentov, še dva manjša žepka poskrbita za varno hrambo ključev in drobnarij, znotraj pa je še en žep za telefon. Prilagodljivost jakne je že prav smešna – čisto si jo lahko nastaviš na svoje telo. Sama lupina jakne je iz kvalitetnega, ne predebelega materiala, tako da ta jakna dejansko lahko opravljala tudi poletno delo. Stestiral sem jo jeseni, pozimi, pomladi, vsemu je kos. Dejansko je jakna za štiri sezone. Ščitniki so udobni, pričvrščeni tako, da se nikjer ne zatikajo, ali obračajo.

Kaj mi ni všeč? Je italijanskega kroja, kar pomeni, da se ne smem zredit 😊. Na motorju, kjer si v bolj sključeni drži, ta jakna verjetno ni najboljša, ker so podloge tik nad ritjo in bi imel izpostavljene ledvice. Manjka zadrga za zapenjanje na hlače – če je treba, sta samo dva paščka, s katerimi si pripneš jakno na noge. Ježke na dežni podlogi ima napačno obrnjene in se zatikajo v podlogo jakne.

6. Hlače - Spidi 4Seazon H2Out

V bistvu sem kupil komplet. Tako da bom samo + in – navedel.

Zakaj mi je všeč? Top hlače, ne prevroče. Velike odprtine, ki omogočajo zračenje gornjega dela nog. Lahko jih na enostaven način odprem med vožnjo. Spodaj je velika zadrga, zaradi katere si lahko enostavno obujem vse škornje v moji kolekciji pod hlače, ne glede na višino škornja. Imajo dežno podlogo in so zelo udobne.

Kaj mi ni všeč? Manjka jim še termo podloga. To rešujem s podoblačili, lahko pa bi se Spidi malo bolj potrudil. Italijanski kroj. Nimajo zadrge za pripenjanje na jakno. Žepa sta ozka, noter spraviš kakšen račun, to je pa to. Nimajo stranskih žepov za kakšne drobnarije.



7. Želva – Alpinestars KR-1

O želvah sicer nimam veliko pojma, upam, da je nikoli ne bom rabil v funkciji, za katero je namenjena. Tako da tukaj ne bom zgubljal veliko besed, ker ne prakticiram testiranj zaščite (naj tako tudi ostane!). Vem, da bi si lahko nabavil vložke za jakno, ampak tisti ne nudijo takšne zaščite, kot želva. Edino kar bi si želel je, da bi bila malo tanjša.



8. Podoblačila – Sensor Merino

Podoblačila, ali bolje – funkcionalna oblačila nikoli ne kupujem v motorističnih trgovinah. Zakaj bi? Za nekoliko bolj obšita ramena in komolce ti zaračunajo dobršno ceno, za katero dobiš veliko kvalitetnejša športna oblačila, ki so funkcionalno precej boljša in vsestranska. Tako recimo vse, kar nosim spodaj na motorju nosim tudi med športnimi aktivnostmi. Kaj češ lepšega? Uporabljam jih praktično celo leto, le v drugi vlogi.

Zakaj so mi všeč? 100% merino volna. Tisti, ki poznate zadevo ne rabite dodatne razlage. Cel teden na telesu, pa ne smrdi. V bistvu jo prej opereš zaradi belih lis soli, kot zaradi grozljivih vonjav. Ja seveda, nekaj jih je, ampak v primerjavi s sintetiko je to zanemarljivo. Stestirano na pohodih 😊. Tudi ko je preznojena, opravlja funkcijo ohranjanja toplote. Se hitro sušijo. So dovolj vzdržljive za vsestransko uporabo. Pojavila se mi je samo ena majhna luknjica na rokavu, vse ostalo b.p. Tudi v toplejših dneh niso vroče.

Zakaj mi niso všeč? Nimam pripomb. Še en komplet rabim.


9. Podoblačila za 30+ stopinj – spodaj Adidas Climalite, zgoraj Nike Pro Combat

Še ena oblačila, ki so bila v bistvu razvita za tek. Zakaj dve firmi? S kilometrino se mi je to najbolj obneslo. Imam od obeh firm celoten komplet. Ostale firme se mi niso obnesle. Za oboje veljajo isti +/-.

Zakaj mi je všeč? Odlično odvajajo toploto. Če je dobro za maratonce, je tudi zame. Se hitro sušijo, tako da ni problemov s pranjem in sušenjem. Oboje zdrži kar precej naporov, kljub temu, da nimajo obšitih ramen, komolcev in kolen, še enega kompleta nisem strgal na motorju.

Zakaj mi ni všeč? Nimam pripomb.


10. Vmesna majica s kratkimi rokavi – karkoli iz 100% bombaža – najraje turškega; ko je topleje, Adidas Climalite

Zakaj vmesna majica? Ker uporabljam sistem čebule. Lahko opravlja funkcijo dodatne termo zaščite, lahko pa je v funkciji dodatne plasti, da veter v vročih dneh in odprtih zračnikih ne piha direkt na spodnje, švic perilo in povzroča zdravstvene težave. V skrajni sili (35+), je nimam.

Pa to majico lahko uporabim tudi za potem, ko že razpakirava.


11. Čepki za ušesa – Alpine MotoSafe

Čepki za ušesa so že leta in leta del moje obvezne opreme. Nekatere motijo, drugi pravijo, da jih ne rabijo, tretji pa jamrajo, da jim po letih motociklizma piska v ušesih. No, jaz nočem poškodovati svojega sluha. Tudi najkvalitetnejše in najtišje čelade imajo pri 100km/h še vedno 84dB glasnosti, če ni vetra in v idealnih pogojih. In če to raztegneš na 7-10 ur vožnje/dan in nekaj dni zaporedoma… No, saj že imate sliko.

Dolgo sem sicer uporabljal voščene čepke Oropax, s katerimi si prekriješ sluhovod. Tistih, ki si jih zatakneš v uho nisem maral kaj preveč. Nekaj zaradi tega, ker preveč zadušijo okoliški hrup, nekaj pa zaradi ožjih sluhovodov.Potem pa sem enkrat poskusil te. Čudovita zadeva. Ne morem prehvaliti. Postali so neločljiv del moje opreme.

Podobno kot tile delujejo tudi Alpine Worksafe, le da imajo na koncu filter iz trde plastike, ki vas lahko po nekaj časa začne žuliti.

Skratka, moj problem s hrupom je rešen.


12. Čelada – Schuberth C3 Pro

Še dobro, da čelade zdržijo nekaj sezon, preden jo je treba menjati. Tudi čelado sem dolgo izbiral, preden sem se odločil za novo. Gremo kar k všeč/ne tako zelo všeč.

Zakaj mi je všeč? Tiha čelada, z izvrstnim tesnenjem v mrzlih dnevih. Senčni vizir je fantastičen, eden boljših, kar sem jih videl v čeladah. Ne zatemni preveč, premalo pa tudi ne. Zračnost na vrhu čelade je odlična, školjka pa mala, tako da čelada ne izgleda kot balon. Robustna, kompaktna, nikjer ne škripa, vizir se ne zapira sam od sebe (med vožnjo zaradi varnosti nimam bradnega dela odprtega!).

Zakaj mi ni všeč? Žal vsa ta tišina in nepredušnost pomeni, da je, ko je zaprta, vroča. Ima nekoliko slabo urejeno zračenje v bradnem delu. Ko odpreš spodnji zračnik, veter piha direkt v oči. Ni problem, če uporabljaš še senčni vizir. Pinlock je malo nerodno zategovati. Če pa ni dobro zategnjen, pa se hitro začne rositi. Problem, ki ga na XLite nisem imel.


13. Podkapa za mokro in mrzlo – Forcefield Climate Control

Zakaj mi je všeč? Vetrna zaščita, ima termo funkcijo, tako, da dež in mraz ne predstavljata problema. Pa hkrati ima odprt prednji del obraza, tako da ne izgledam kot kakšna ninja, ko dam čelado dol. No, v bistvu imam rad odprt prednji del obraza.

Zakaj mi ni všeč? Zaradi termo funkcije jo je treba v soncu hitro sleči. Pa saj to je tudi namen.

14. Podkapa za vroče – Schampa Lightweight

Zakaj mi je všeč? Udobna podkapa z enim ploskim šivom na vrhu, ki ne pušča veliko sledi uporabe in ne tišči v glavo. Je lahka in izvrstno vpija znoj. Se dovolj hitro suši, da je zjutraj suha.

Zakaj mi ni všeč? Nimam pripomb. .

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 4. del

                                     4. del – SPREMLJAJ OKOLICO

Na poti je zelo pomembno, da se naučiš dobro opazovati okolico. Pri tem mislim tako na okoliške značilnosti kot tudi na način, kako vozijo ostali vozniki. Zakaj? Najbolje jo boš odnesel, če znaš pravočasno prilagoditi svojo vožnjo razmeram.

Še posebej je to pomembno, ko si v tujini, na neznanih cestah. V vsaki državi, še več – v vsakem mestu imajo svoje značilnosti, svojo kulturo vožnje in ostali udeleženci pričakujejo drugačne stvari od tebe. Tukaj bom natresel nekaj razmislekov, ki so mi pripomogli k varnemu nabiranju kilometrov.


1.    Vozniki
Ko si nekje v drugem okolju, si vzemi čas, da preučiš, kako se obnašajo ostali vozniki. Niti poskušaj ne pasti na najbolj enostaven zaključek – da so vsi ostali divjaki, norci, vozijo kot manijaki, ipd. Nisi v svojem okolju, drugje si ti tisti, ki ne zna voziti. Tako da ne obsojaj, ne bodi prestrašena cmera in sprejemaj, kar vidiš.

To lahko storiš na več načinov – nekaj časa voziš popolnoma defenzivno in poskusiš predstavljati čim manjšo oviro ostalim udeležencem. To je primerna metoda predvsem takrat, ko še nisi v hudi gneči in imaš čas, da v miru potegneš svoje zaključke. Ampak spremljaj vzvratna ogledala! Druga varianta je, da si vzameš nekaj minut časa, obstojiš in preprosto opazuješ, kako se giblje preostali promet. Če si kadilec, je to toliko lažje, ker hkrati ubiješ dve muhi na en mah.

Spremljaj tudi ohranjenost voznega parka. V marsikateri državi je fetiš imeti dobre znamke, ki jih ne vzdržujejo prav dobro. To lahko pomeni, da ima slabe pnevmatike, zavore, pušča olje in jo boš v primeru zasilnega zaviranja precej slabo odnesel.

Spremljaj in bodi pozoren na alarme v svoji glavi – kaj delajo drugače, kot mi? Kaj te prestraši? To je v resnici to, kar moraš prilagoditi v svoji vožnji, da se giblješ v tem novem okolju. Kako uporabljajo plin in zavore, kako opazujejo okolico, kako med samo komunicirajo (troblja, smerokazi?), kako spuščajo iz stranskih cest ostale udeležence, kakšna je njihova hitrost, se zanašajo na prometno signalizacijo, ali se raje med sabo zmenijo, kako se obnašajo ostali motoristi, ipd. To lahko vse preučiš v zelo kratkem času in potem poskušaš narediti iz tega največ kar lahko.

Za primer – mi uporabljamo trobljo, ko vidimo nekoga kaj narobe narediti in imamo naval občutka vsevednega pravičnika in odrešenika. Kje drugje s trobljo opozorijo ostale udeležence, naj bodo pozorni nanj, ker bo menjal smer, pas, ali karkoli – torej uporablja trobljo kot sredstvo komunikacije, ne izkazovanja razočaranja.

Drug primer – v Istanbulu ti bo bolj prav prišel plin kot zavora. Če vidiš luknjo dovolj pred sabo, nastaviš hitrost tako, da padeš direkt vanjo. Brez zaviranja.

• V Gruziji voziš hitro in agresivno. Če ne boš takoj imel koga 15 cm za sabo, 5 cm ob sebi na levi in 2 cm ob sebi na desni. Na ležečih policajih zavreš kot budala.

• V Armeniji paziš na 180 stopinjske ovinke, ker jih vsi sekajo.
• Na Cipru trobiš pred nepreglednimi ovinki, da nasproti prihajajoče vozilo ve, da si tam. Ceste so namreč ponekod precej ozke.
• V Romuniji vsi pričakujejo, da jih prehitevaš po istem pasu in se ti umakneta tisti, ki ga prehitevaš in tisti, ki prihaja nasproti (če je dovolj široka cesta!). Pričakujejo tudi to, da se boš ti umaknil na rob ceste, ko se bodo odločili prehitevati.
• V Italiji greš takoj naprej, če je rdeča na semaforju. Tam ne marajo, če jim zadaj kradeš prostor…

Še ena pomembna stvar – ali vozijo po levi ali po desni? Če vozijo po levi, se najraje nekaj časa vozim za kakšnim domačinom, da se navadim logike zavijanja v križišča in krožišča. Traja nekaj minut, da to čisto avtomatiziram.

2.    Razmere na cesti

Velikokrat slišim kakšne kritike, ki hočejo prikazati, da imamo v Sloveniji najslabše ceste na svetu. Takšne takoj povabim v Avstrijo na eno furo. Žal do sedaj nihče še ni sprejel, šimfali so pa še vedno. Cesta pač je takšna, kot je. Treba se je prilagoditi. Idealni pogoji so na za to primernih mestih – poligonih in pistah.

Torej ceste so slabe, neočiščene ali kako drugače slabše vzdrževane povsod po svetu. Saj je jasno, a ni? A si predstavljaš zime na prelazih, ki so visoki 2000+ metrov? Tam so pač naravne danosti takšne, da se ceste hitro uničijo. Nobena država si ne more privoščiti, da vsako leto preplasti vse ceste.

Opazuj tudi, kako so ceste zgrajene.

• So predvideli zadostno odvodnjavanje, ali pa je v poletnih nevihtah povsod voda? To je še posebej pereče v državah z bolj suhim podnebjem. Njih vsako resno deževje preseneti. 
• Se na cestah asfalt hitro poseda, kljub temu, da je še relativno nov? Verjetno bo tam, kjer bodo tovornjaki še veliko slabše. 
• Ali obožujejo zalivke? 
• Posvetijo kaj pozornosti bankinam? 
• Kakšna je granulacija asfalta?

3.    Prometna signalizacija

• Kakšen je njihov sistem oznak? Pazi, ker ponekod ne prekliče znaka za omejitev križišče, kot je pri nas.
• Kako imajo zgrajene rondoje? Ponekod imaš sistem, da ima prednost tisti, ki se vključuje. Na srečo je sicer vse označeno, sicer pa velja desno pravilo.
• Imajo veliko enakovrednih križišč?
• Imajo na železnicah samo Andrejev križ? To, da imaš povsod zapornice tako, kot pri nas je bolj izjema kot pravilo, tako da le poglej, če ni slučajno kakšna ogromna premikajoča gmota na tračnicah.
• Kako označujejo nevarnosti na cesti (če sploh)?
• So znaki dovolj veliki, da jih pravočasno razločno razbereš? Če je odgovor ne, prilagodi hitrost.
• Imajo znake v latinici ali v kakšnih čudnih grabljicah?
• Uporabljajo kakšne čudne znake, ki jih še nikoli nisi videl? Naj te ne bo sram vprašat, kaj to pomeni, zna prihranit veliko zadreg.
• Kakšne so njihove omejitve? To se le pozanimaj, po svetu je veliko podjetnih policajev, ki bodo tako ali drugače želeli zmanjšati tvoj budget za bencin.

4.    Okolica ceste

Od okolice je precej odvisno, kaj lahko pričakuješ na cesti. Cesta je pač zgrajena v neki pokrajini s svojimi značilnostmi in se da marsikaj predvideti z opazovanjem okolice ceste. Vedno je bolje malo bolj črn scenarij predvideti v glavi kot na slepo leteti v nepregleden ovinek. Saj tudi Moto GP dirkači praktično na pamet poznajo piste, da lahko vozijo tako na meji. Ne predvidevati idealnih pogojev v vsakem ovinku. Recimo, nekaj primerov.

• Je ob cesti makadamski uvoz navkreber? Pričakuj pesek, sploh po deževju, ko se voda iz makadama zliva na cesto.
• Si v soteski? Pričakuj kakšen kamen na cesti.
• Spravljajo ob cesti les? Je v bližini gradbišče? Pričakuj kakšno večje vozilo ali delovni stroj na cesti. 
• Vidiš ob cesti veliko parkiranih vozil? Verjetno je nekje nek dogodek, lahko ti kdo skoči na cesto.

Poglej tudi, kakšen vozen park je tam, kjer se voziš. TAS Golfi, ki so pri hiši že tretjo generacijo, imajo grdo navado, da puščajo olje po cesti. Opazuj, če imaš po cesti veliko olja. Sploh v dežju boš vedel, česa se moraš izogibati.

5.    Letni časi

Je razlika ali se voziš po perfektni cesti poleti v vročini ali pa jeseni. Jeseni se ceste dosti počasneje sušijo, še posebej nevarne pa postanejo soteske s potočki, oziroma rekami, ker se nabira na cesti povrhu vsega še kondenz in so ceste praktično stalno vlažne. In to ne sprano vlažne kot po poletnem dežju ampak se zraven sprijemlje še umazanija. To so idealni pogoji za zdrs. Ko temperature še nekoliko padejo, je še nevarnost poledenitve. Jeseni pač ne moreš voziti tako kot poleti.
Pomladi je podobna zgodba. Ceste so še polne razne svinjarije od zime in je potrebno počakati, da se očistijo.

Tako, nekaj iztočnic za opazovanje okolice je. Saj zdaj že veš, kam sem ciljal s tem pisanjem. Če znaš razbrati okolico si lahko prihraniš marsikakšno muko na poti.

Dober motorist parkira motor doma!

Preživetveni vodič po Dolomitih - splaniraj moto furco, ki te bo sezula, ne pa živcirala

Na prelomu junija in julija sva jo letos mahnila v Dolomite za tri dni. Sanje vsakega motorista, biciklista, kakršnega koli športnika? You bet it is. :)
Po kar nekaj smole z vremenom sva našla tridnevno okno, ki je kazalo glede vremena precej stabilno. Spakirava in greva. Adventure is out there! :)

Colle Santa Lucia. Nagradi s svojim razgledom in čudovito kapelco na vrhu. Pozna sva bila in je bil že čisto prazen.

Je res, da se na vsaki furci naučiš nekaj novega. Ne mislim samo tega, da spoznaš nove ljudi, najdeš poti, ki jih v stvari nisi mislil in naletiš na kako čisto nepredvidljivo zadevo. Dejansko je nekaj stvari pri konkretno Dolomitih, ki se jih je pametno držati, ker se je izkazalo, da veljajo prav vedno, ko se napotiš v tale italijanski biserček.

Adventure is out there!

Za vse avanturistične, raziskovalne in potovalne motoristične navdušence je tu nekaj pametnih izhodišč, ki jih malce preštudiraj, preden se sam odpraviš po svojo porcijo Dolomitov.  Morebiti ti bo kakšna tegoba prihranjena in ti bo dano, da jih užiješ v vsej lepoti in idili, ki ti jo ponujajo. :)


#1. Vsaj malo potreniraj ovinke, (preden se odpraviš) - velja za vse začetnike in tiste, ki se ponavadi ne vozijo po ridah ali pa so jim ovinki muka.

Sodiš med tiste, ki pravijo, da greš, ko te prime, ne glede na pripravljenost? Well, good luck with that. To je furca, na katero moraš biti vsaj malce pripravljen. Sploh, če si bolj pri začetni stopnji ali si pa ravno opravil/a izpit. In nimaš še veliko ovinkov pod ritjo. Beri - treniraj zavoje in ozke cestice, pa ti bo življenje bistveno lažje. Ne bo se ti treba ukvarjati s cesto toliko kot ti bo dano občudovati okolico. In verjemi mi, razgledi so tako lepi, da se ti splača investirati v kako urco treninga.

Preverjeno so najboljši razgledi na najbolj zamotanih in ozkih cestah. Meni osebno sta bila najlepša Passo Gavia in Stelvio, sledi Falzarego, na katerega proti prvima dvema vozi skorajda avtocesta, če gledamo na širino ceste. Ampak vsak ima svoj okus. Najdi svoj najljubši prelaz in mi sporoči, kateri je tebi najbolj povšeči :)

Vesela kot radio na vrhu Stelvia. Okoli pa nenormalno lepi razgledi. Sploh ne bi šel človek domov. Dotakneš se neba in si čisti zmagovalec dneva.

#2. Rezerviraj si bivališče, ko si še doma

Booking.com je zakon, kar se tega tiče. Pokazal ti bo tako primerjavo med različnimi penzioni kot tudi ponudil tiste, ki imajo zraven tudi zajtrk, pa še kako restavracijo za povrh. Midva sva bivala v Arabbi (Albergo Pensione Sport), ki ima kar nekaj tovrstnih penzionov, dovolj je že soba z zajtrkom. Tudi najin je bil čisto ok, dobila sva pa dve nočitvi z zajtrkom (za oba) za slabih 140€.  To je v sezoni že zelo OK.

V kolikor se ti ne ljubi brskati po internetu, te bodo Dolomiti najverjetneje udarili po žepu v negativnem smislu. Zato le poglej prej, kje misliš spati. Ni pa take panike, če spiš v sosednjem mestu. Vse je res blizu in ni tako pomembno, ali si res na vznožju Marmolade, ali pa kje v bližini.

Arabba - lušten biserček sredi vsega direndaja v Dolomitih

#3. Vzemi s seboj zadostno količino 5-evrskih bankovcev za bencinske postaje

Ja. Italijanske bencinske postaje. Moj najljubši zatik med zobmi. So samopostrežne in prvič resnično gledaš kot tele v nova vrata, kakšen sistem je to. 

Kako zadeva deluje?
Vse skupaj je narejeno na sistem predplačila (govorim za večino postaj, ki jih najdeš v Dolomitih ali nasploh po Italiji). Vtakneš bankovec recimo za 5€ in lahko tankaš za 5€. Če daš 6€, ti bo ven vrgel dobropis, ki ga lahko izkoristiš na bencinski istega tipa (recimo Eni dobropis lahko izkoristiš na Eni črpalki - kateri koli). Pa jo išči po Italiji oz. Dolomitih. Tako da se ti splača recimo dati noter 15€, pa tankati za 15€. In potem dovolj hitro iti po še. Enostavno :)

Bencinska direktno nad Arabbo

Priznam, da sva na eni bencinski celo našla enega strica, ki je pomagal pri črpanju. Ampak to je redka dobrina, skoraj za fotkat. V resnici so tam bolj ali manj vse kar samopostrežne. Jemljejo pa tako gotovino kot kartice.

#4. Pametno je vzeti kako stvar za pod zob kar s seboj

Če si navajen na naše ali celo bolj južne cene, si še enkrat preberi to trditev, ker absolutno drži. Cene niso prijazne in te bodo dobro udarile po žepu, kar se tiče hrane in pijače. Pizze so nekje po naših standardih oz. pikico čez, kar se cen tiče (10€), so pa čisto spodobne. Pivo je okoli 5€. Seveda imajo tudi market oz. prodajalne, kjer se da kupiti malico, ampak kaj, ko se odpre šele takrat, ko smo motoristi radi že na poti.Vse ostalo bo pa nekje ranga višje umeščenih restavracij pri nas ali recimo po domače - cene ljubljanskega centra.

Pri zajtrku se mi je tudi kar nos povesil. Penzioni načeloma ponujajo zajtrk, ampak je tako boren, da bi z lahkoto zmazala dve porciji. Ne velja za vsak penzion, ampak če si bil malce ekonomski pri rezervaciji in si pazil na ceno, te zna to presenetiti. Torej - kakšna domača salama, kaj, kar zdrži tudi malce višjo temperaturo (oreščki, suho sadje), ne bo za odmet.

Čisto klasična pizza. Presenetila me je, ker je bila čisto spodobna. Pa so mi rekli, da so italijanske obupne.

#5. Praktično vsi najbolj znani prelazi so na dosegu nekaj deset km

Ne sekiraj se, če je tvoje bivališče v drugi dolini, kot si si zamislil. Vse je zelo blizu in v nekaj potezah se lahko iz tvoje doline preseliš na vrh prelaza in si v novem svetu. Ta trditev velja za dnevne aktivnosti. Če si pa recimo nočni tip, se ti splača bivati v Corvari, Cortini d'Ampezzo ali bolj znanem središču, ker so tam tudi nočni klubi in se tudi takrat kaj dogaja. Za dnevne skoke in pohode je pa čisto vseeno, kje si, ker se zlahka zapelješ v drugo mestece.

Zakaj je tudi fino iti v Dolomite? Meni osebno je dogajalo vsakič, ko sva se zapeljala mimo kakega res znanega smučarskega središča. Val Gardena, Cortina, itd ... tam so naši smučarji krojili snežno pravljico, kar videla sem, kako Mateja Svet ali pa Jure Košir, pa tudi Tina Maze in ostali heroji vijugajo po teh lepih krajih. Ti si v Dolomitih najdi svoj dragulj oz. svojo sladko plat, ki te bo dregnila v skrite kotičke. Mislim, da je to raj za vsakega, ki mu je blizu narava, gore, planinarjenje, svež zrak in zares srečne krave, ovce, koze, oslički. Tega je po Dolomitih kolikor ti poželi srce. Pa tudi domače hrane, spominkov, neodkritih poti,.. 

Čisto vsak prelaz me je po svoje prevzel. Grodner Joch, passo Gardena.

#6. Preveri, kaj je s kolesarskimi dirkami

Prvi dan sva midva naletela na največjo dirko, ki se dogaja poleti v Dolomitih. Ironično naključje? Nak. Samo domače naloge nisva naredila in preverila. Vse je na spletu in z nekaj spretnimi potezami ti bo jasno, ali se preko tvojih (na ta dan) načrtovanih prelazov obeta kakšna smela kolona vnetih kolesarjev. V tem primeru ti bo policija zaprla dostop za nekaj ur in ni rešitve. Treba je okoli.

Sori, gospa, še nekaj ur ne boste šli nikamor. Dokler vsi ti kolesarji ne gredo mimo. Ustavila sva se na poti na Giau in Falzarego. In se lahko samo obrnila.

7. Računaj na dež

Nujno vzami s seboj dežjak. Zamisli si, da so Dolomiti približno tako kot pri nas Bohinj. Načeloma velja, da je lahko vsak dan dež. Veš pa ne. Prihrumi izza gora in te veselo namoči. Ne pomeni toliko več prtljage, ti bo pa zagotovil, da boš še kako urico več suh, če ne bo preveč namakalo. Pa še malo te ogreje. V Dolomitih rado malo zahladi, smo le na kar spodobnih višinah. Midva sva jih kar pridno oblačila in slačila.  

Na vrh sva prišla še z dežjakom. Gor naju je pa pričakalo sonce. Noro lepo :)

#8. Trasiraj z mislijo na kakšne pol urice do uro več

Gneča je načeloma vedno v Dolomitih. Kolesar manj ali več, vedno se najde nadebudni trop, ki ti bo ustavljal korak (oz. upočasnil furco). Ne sekiraj se. Zelo disciplinirani so in se (ne tako kot pri nas) rundajo v lepi koloni, poleg tega so pa načeloma zelo uvidevni tudi do motoristov. Zlahka jih prehitiš in hkrati se čudiš, kako hitro drvijo po ovinkih - velja tako za gor kot za dol.

Gneča te zna malo ustaviti in tvoj pogumni plan spremeniti do te mere, da ti bo uspelo narediti le dve tretjini. Nič hudega, se bodo pa tvoje oči napasle na vršacih v bližini.

Klasičen promet na cestah. Mešanica motoristov, kolesarjev, avtodomov, avtov, tovornjakov, tudi kak bager se najde.

#9. Če se da, skoči na Passo Gavia in Stelvio

Dva biserčka, ki jih ne smeš spustiti, če le imaš dva do tri dni. Midva sva potrebovala iz Arabbe cel dan, da sva osvojila ta dva prelaza (no, pa še nekaj jih je bilo vmes, ampak niso bili tako spektakularni).

Če si tam, je to tvoj "bucket list". Kozja steza na Gavio (dobesedno), ampak prekrasen prelaz. Heroj je v mojih očeh čisto vsak kolesar ki pripleza gor. Motorist je seveda s pomočjo nekaj konjev, pa vseeno ni cesta, s katero se da češnje zobati. Stelvio pa podobno. Razgledi pa taki, da nočeš domov.

Pogled na drugo stran. Nočeš domov.

10. Najlepše furce so pred julijem in avgustom ali zatem.

Navezujem se na gnečo, ki je v Dolomitih klasika. Doživela sva že popolnoma prazno cesto, kar se zgodi junija, ko še ni glavna sezona. Enako velja za obdobje zatem. Je pa takrat že možnost, da te preseneti sneg. Na začetku septembra je v visokogorju že zlahka sveže zapadli sneg. Torej, planiraj pred tem, sploh če imaš bolj športni motor.


Dolomiti so furca, ki jo mora vsak motorist definitivno doživeti. Enodnevna furca, pa tudi nekajdnevna, vsaka ima svoj čar in pri vsaki ti bo srce zaigralo, kot še nikoli do tega trenutka. Jaz komaj čakam, da se spet napotim nazaj. Pa ti, kdaj greš spet? :D