[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost – 6. del

 – 6. del –

POSTANI OPAZEN

Danes je na vrsti vidnost na cesti. Ne, s tem ne mislim, da se obleci tako, da boš izgledal kot kanarček, pa še motor si pobarvaj na nekaj grdega 😊. Pisal bom preprosto o tem, kako pelji, da boš bolj viden.

V prvem delu sem že malo pisal o tem, da nas vozniki zelo pogosto dejansko spregledajo – torej dobesedno ne vidijo motocikla. Zato je pomembno, da ponudiš njegovim možganom izziv, da bodo postali pozorni na dogajanje. V resnici ljudje ne želijo povoziti motorista zanalašč. Ja, seveda so določeni trenutki in ljudje, ki imajo tisti dan neko resno motnjo ali kakšne druge težave in se pač morajo znesti nad nekom. 

Ampak poskusi si zapomnit – velikokrat te ostali udeleženci dejansko ne vidijo. Da ne boš potem rekel, da nisi vedel. O tej tematiki imaš na internetu polno lepo razloženih praktičnih primerov in tudi razlage, zakaj je temu tako. Tudi video posnetke lahko najdeš na to temo, tako da le preuči problematiko (samo za okus si recimo poglej tale video https://www.youtube.com/watch?v=x94PGgYKHQ0). 

Najbolj preprost trik je, da začneš vozit v rahlem cik-caku. Na ta način boš premikajoča tarča na obzorju in boš zagotovo prej opažen, ker zmanjšaš možnost, da si v slepi pegi ostalih voznikov. Tako ali tako na ravnih odsekih nimaš kaj bolj pametnega početi 😊. 

Sam izbiram za to dve poziciji – pogledam, kje sta kolesnici na cesti (to sta najbolj čista in žebljev »frej« odseka ceste) in se postavljam enkrat na levo enkrat na desno kolesnico. Jasno, ni potrebe po pretiravanju. Ne govorim o slalomu, ampak o občasni spremembi pozicije.  Pazi tudi, da ne boš komu za sabo dajal napačne znake in bo mislil, da ga spuščaš mimo, ko se postavljaš na desno kolesnico.

To še posebej dobro početi pred kakšnimi uvozi. Razmisli, kje te voznik najlažje vidi – na desnih uvozih je bolje, če si bližje ločilni črti, na levih je obratno.

Pomembno je, da se pokažeš. Naj tudi drugi vedo, da si tam. Ne vozi, kot da se hočeš skriti pred vsem svetom. Pokaži se.

Potem so tukaj ovinki. Pred desnim ovinkom se postavi na levo kolesnico. Na ta način te bo nasproti vozeči voznik prej videl, če bodo v ovinku kakšne ovire, ki preprečujejo dober pregled nad ovinkom, pa še večjo grožnjo mu predstavljaš. Bodi pa pripravljen na to, da boš moral izvajat hitre manevre, če nekdo seka ovinek. Ampak motor je temu namenjen.

Pred levim ovinkom se postavi na desno kolesnico. Razlogi so podobni kot prej, s tem da v levem ovinku s pravilno postavitvijo in linijo preprečiš še to, da »visiš« čez ločilno črto.

 

Na zelo ozkih, ovinkastih, nepreglednih cestah ni nič narobe, če na kratko potrobiš, preden greš v ovinek. Verjemi, da se ni fajn srečati z avtom v ovinku, kjer je cesta komaj dovolj široka za dva motorja 😊. Kje na jugu je to »a must«, ker se vozniki tam na ta način opozarjajo, da gredo v ovinek. Seveda pa ne gre pretiravati pri tem pravilu. Ni potrebno pregnati vseh živih bitij. Potrobi čisto na kratko, toliko da je malo nekaj za slišat, in bo čisto dovolj. Podobno je tudi s kakšnim tunelom, kjer ni prostora, da se srečata dve vozili, še posebej, če se pelješ navzdol. 

Skratka, stalno razmišljaj o tem, ali te ostali udeleženci v prometu vidijo. Si ga videl v oči? Ali nekomu, ki se vključuje iz stranske ceste zastira pogled odbojna ograja, prometni znak, koruzno polje, ali kakšna druga ovira? Ali se ti bliža kakšno vozilo, ko se vključuješ v promet? Ali ga kdo prehiteva? Njegova pozornost bo usmerjena naprej, ne nate. Pusti, da se najprej ona dva zmenita, ter se potem vključi. Ali se vključuje v promet starejša oseba (ja, lahko to že na daleč vidiš). Bodi previden, takšni nimajo več takšnih refleksov in oči, kot mlajša populacija. Kje so nevarne točke na cesti? Se ograja kar naenkrat prekine? To lahko pomeni, da je tam uvoz, če ima voznik še kakšno oviro, ki mu zastira pogled, bo skoraj zagotovo moral malo bolj na cesto, da pogleda, če se lahko vključi. 

Še ena pomembna zadeva – zelo pomembno je, da se zavedaš okoliščin v katerih se voziš. Recimo če imaš sonce za hrbtom. Jeseni je sonce recimo precej nizko in če imaš za hrbtom ogromno žarečo rumeno kroglo, te bodo vozniki pred tabo težje opazili. Bodi pripravljen.

Vedno predvidi, da si neviden na cesti.

Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 4. del

                                     4. del – SPREMLJAJ OKOLICO

Na poti je zelo pomembno, da se naučiš dobro opazovati okolico. Pri tem mislim tako na okoliške značilnosti kot tudi na način, kako vozijo ostali vozniki. Zakaj? Najbolje jo boš odnesel, če znaš pravočasno prilagoditi svojo vožnjo razmeram.

Še posebej je to pomembno, ko si v tujini, na neznanih cestah. V vsaki državi, še več – v vsakem mestu imajo svoje značilnosti, svojo kulturo vožnje in ostali udeleženci pričakujejo drugačne stvari od tebe. Tukaj bom natresel nekaj razmislekov, ki so mi pripomogli k varnemu nabiranju kilometrov.


1.    Vozniki
Ko si nekje v drugem okolju, si vzemi čas, da preučiš, kako se obnašajo ostali vozniki. Niti poskušaj ne pasti na najbolj enostaven zaključek – da so vsi ostali divjaki, norci, vozijo kot manijaki, ipd. Nisi v svojem okolju, drugje si ti tisti, ki ne zna voziti. Tako da ne obsojaj, ne bodi prestrašena cmera in sprejemaj, kar vidiš.

To lahko storiš na več načinov – nekaj časa voziš popolnoma defenzivno in poskusiš predstavljati čim manjšo oviro ostalim udeležencem. To je primerna metoda predvsem takrat, ko še nisi v hudi gneči in imaš čas, da v miru potegneš svoje zaključke. Ampak spremljaj vzvratna ogledala! Druga varianta je, da si vzameš nekaj minut časa, obstojiš in preprosto opazuješ, kako se giblje preostali promet. Če si kadilec, je to toliko lažje, ker hkrati ubiješ dve muhi na en mah.

Spremljaj tudi ohranjenost voznega parka. V marsikateri državi je fetiš imeti dobre znamke, ki jih ne vzdržujejo prav dobro. To lahko pomeni, da ima slabe pnevmatike, zavore, pušča olje in jo boš v primeru zasilnega zaviranja precej slabo odnesel.

Spremljaj in bodi pozoren na alarme v svoji glavi – kaj delajo drugače, kot mi? Kaj te prestraši? To je v resnici to, kar moraš prilagoditi v svoji vožnji, da se giblješ v tem novem okolju. Kako uporabljajo plin in zavore, kako opazujejo okolico, kako med samo komunicirajo (troblja, smerokazi?), kako spuščajo iz stranskih cest ostale udeležence, kakšna je njihova hitrost, se zanašajo na prometno signalizacijo, ali se raje med sabo zmenijo, kako se obnašajo ostali motoristi, ipd. To lahko vse preučiš v zelo kratkem času in potem poskušaš narediti iz tega največ kar lahko.

Za primer – mi uporabljamo trobljo, ko vidimo nekoga kaj narobe narediti in imamo naval občutka vsevednega pravičnika in odrešenika. Kje drugje s trobljo opozorijo ostale udeležence, naj bodo pozorni nanj, ker bo menjal smer, pas, ali karkoli – torej uporablja trobljo kot sredstvo komunikacije, ne izkazovanja razočaranja.

Drug primer – v Istanbulu ti bo bolj prav prišel plin kot zavora. Če vidiš luknjo dovolj pred sabo, nastaviš hitrost tako, da padeš direkt vanjo. Brez zaviranja.

• V Gruziji voziš hitro in agresivno. Če ne boš takoj imel koga 15 cm za sabo, 5 cm ob sebi na levi in 2 cm ob sebi na desni. Na ležečih policajih zavreš kot budala.

• V Armeniji paziš na 180 stopinjske ovinke, ker jih vsi sekajo.
• Na Cipru trobiš pred nepreglednimi ovinki, da nasproti prihajajoče vozilo ve, da si tam. Ceste so namreč ponekod precej ozke.
• V Romuniji vsi pričakujejo, da jih prehitevaš po istem pasu in se ti umakneta tisti, ki ga prehitevaš in tisti, ki prihaja nasproti (če je dovolj široka cesta!). Pričakujejo tudi to, da se boš ti umaknil na rob ceste, ko se bodo odločili prehitevati.
• V Italiji greš takoj naprej, če je rdeča na semaforju. Tam ne marajo, če jim zadaj kradeš prostor…

Še ena pomembna stvar – ali vozijo po levi ali po desni? Če vozijo po levi, se najraje nekaj časa vozim za kakšnim domačinom, da se navadim logike zavijanja v križišča in krožišča. Traja nekaj minut, da to čisto avtomatiziram.

2.    Razmere na cesti

Velikokrat slišim kakšne kritike, ki hočejo prikazati, da imamo v Sloveniji najslabše ceste na svetu. Takšne takoj povabim v Avstrijo na eno furo. Žal do sedaj nihče še ni sprejel, šimfali so pa še vedno. Cesta pač je takšna, kot je. Treba se je prilagoditi. Idealni pogoji so na za to primernih mestih – poligonih in pistah.

Torej ceste so slabe, neočiščene ali kako drugače slabše vzdrževane povsod po svetu. Saj je jasno, a ni? A si predstavljaš zime na prelazih, ki so visoki 2000+ metrov? Tam so pač naravne danosti takšne, da se ceste hitro uničijo. Nobena država si ne more privoščiti, da vsako leto preplasti vse ceste.

Opazuj tudi, kako so ceste zgrajene.

• So predvideli zadostno odvodnjavanje, ali pa je v poletnih nevihtah povsod voda? To je še posebej pereče v državah z bolj suhim podnebjem. Njih vsako resno deževje preseneti. 
• Se na cestah asfalt hitro poseda, kljub temu, da je še relativno nov? Verjetno bo tam, kjer bodo tovornjaki še veliko slabše. 
• Ali obožujejo zalivke? 
• Posvetijo kaj pozornosti bankinam? 
• Kakšna je granulacija asfalta?

3.    Prometna signalizacija

• Kakšen je njihov sistem oznak? Pazi, ker ponekod ne prekliče znaka za omejitev križišče, kot je pri nas.
• Kako imajo zgrajene rondoje? Ponekod imaš sistem, da ima prednost tisti, ki se vključuje. Na srečo je sicer vse označeno, sicer pa velja desno pravilo.
• Imajo veliko enakovrednih križišč?
• Imajo na železnicah samo Andrejev križ? To, da imaš povsod zapornice tako, kot pri nas je bolj izjema kot pravilo, tako da le poglej, če ni slučajno kakšna ogromna premikajoča gmota na tračnicah.
• Kako označujejo nevarnosti na cesti (če sploh)?
• So znaki dovolj veliki, da jih pravočasno razločno razbereš? Če je odgovor ne, prilagodi hitrost.
• Imajo znake v latinici ali v kakšnih čudnih grabljicah?
• Uporabljajo kakšne čudne znake, ki jih še nikoli nisi videl? Naj te ne bo sram vprašat, kaj to pomeni, zna prihranit veliko zadreg.
• Kakšne so njihove omejitve? To se le pozanimaj, po svetu je veliko podjetnih policajev, ki bodo tako ali drugače želeli zmanjšati tvoj budget za bencin.

4.    Okolica ceste

Od okolice je precej odvisno, kaj lahko pričakuješ na cesti. Cesta je pač zgrajena v neki pokrajini s svojimi značilnostmi in se da marsikaj predvideti z opazovanjem okolice ceste. Vedno je bolje malo bolj črn scenarij predvideti v glavi kot na slepo leteti v nepregleden ovinek. Saj tudi Moto GP dirkači praktično na pamet poznajo piste, da lahko vozijo tako na meji. Ne predvidevati idealnih pogojev v vsakem ovinku. Recimo, nekaj primerov.

• Je ob cesti makadamski uvoz navkreber? Pričakuj pesek, sploh po deževju, ko se voda iz makadama zliva na cesto.
• Si v soteski? Pričakuj kakšen kamen na cesti.
• Spravljajo ob cesti les? Je v bližini gradbišče? Pričakuj kakšno večje vozilo ali delovni stroj na cesti. 
• Vidiš ob cesti veliko parkiranih vozil? Verjetno je nekje nek dogodek, lahko ti kdo skoči na cesto.

Poglej tudi, kakšen vozen park je tam, kjer se voziš. TAS Golfi, ki so pri hiši že tretjo generacijo, imajo grdo navado, da puščajo olje po cesti. Opazuj, če imaš po cesti veliko olja. Sploh v dežju boš vedel, česa se moraš izogibati.

5.    Letni časi

Je razlika ali se voziš po perfektni cesti poleti v vročini ali pa jeseni. Jeseni se ceste dosti počasneje sušijo, še posebej nevarne pa postanejo soteske s potočki, oziroma rekami, ker se nabira na cesti povrhu vsega še kondenz in so ceste praktično stalno vlažne. In to ne sprano vlažne kot po poletnem dežju ampak se zraven sprijemlje še umazanija. To so idealni pogoji za zdrs. Ko temperature še nekoliko padejo, je še nevarnost poledenitve. Jeseni pač ne moreš voziti tako kot poleti.
Pomladi je podobna zgodba. Ceste so še polne razne svinjarije od zime in je potrebno počakati, da se očistijo.

Tako, nekaj iztočnic za opazovanje okolice je. Saj zdaj že veš, kam sem ciljal s tem pisanjem. Če znaš razbrati okolico si lahko prihraniš marsikakšno muko na poti.

Dober motorist parkira motor doma!