nedelja, 30. september 2018

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 2. del

– 2. del – 

EGO

 

Torej, današnji post bom malo posvetil egu na cesti. Saj vsakega od nas kdaj piči kakšna muha, vsi smo krvavi pod kožo in vsi počnemo neumnosti. Ego pa je sploh takšna zadeva, ki si jo motoristi težko priznamo samemu sebi. Kako pa drugače – ves svet nam leži pod gumami 😊!





Kako sploh spoznaš, da imaš težavo z egom? Ena preprosta stvar, na katero je treba biti pozoren je v trenutkih, ko postaneš preveč čistunski. 

»Jaz delam vse prav, po CPP-ju, ostali pa so idioti na cesti in bi jih bilo treba vse pozapret, če ne kar obesit. Zato je cesta moja in ne rabim več spremljat ničesar! Vozim se po pravi strani in spoštujem omejitve, to je vse, kar moram narediti!« 

Drug primer je ta, da malo prepogosto padeš na provokacije drugih udeležencev v prometu. Vsake toliko te bo kdo »povabil« na merjenje moči. Ne nasedaj. 

Za udobno vožnjo na cesti se je potrebno malo bolj potruditi. Ne bom nehal ponavljati – v primeru nesreče bo motorist potegnili krajšo. Kaj pomaga, da si naredil vse po predpisih, pa ležiš v bolnici, doma te čaka razbitina, bližnjim si povzročil obilico skrbi… 

Zato se trudim upoštevati nekaj pravil:

Prvo pravilo 

Nikoli se ne spuščaj v tekmo. Naša pozornost na cesti ima neke meje – če se posvečamo tekmi (ali jezi, ipd.), nam zmanjka pozornosti za dogajanje okoli nas. Rizik, ki se ne splača. Za prvo mesto ne boš dobil nobene nagrade, kvečjemu kakšno položnico.




Drugo pravilo

Če te nekdo dohiti, se mu umakni. Obstaja razlog, da te je dohitel. Ima hitrejši tempo. Zakaj bi ga spravljal ob živce, sploh, če je motorist? Malo se umakneš, pa te lahko varno prehiti. Ali pa na ravnini spustiš gas in mu pomigneš, naj te prehiti. 

V to pravilo sodi tudi primer, ko motorist po ovinkih vozi počasi, da ga še megla prehiti, za ovinkom pa da gas do konca. Seveda bo nekomu, ki uživa v ovinkih, vzel ves užitek. 

Ali pa na primer dohitiš nekoga, on pa kar naenkrat, ko te zagleda v ogledalih, začne žgat kot prismojen. Tak motorist veliko tvega. Mentalno je bil pripravljen na počasno vožnjo, kar naenkrat mora držat tempo. Krši prvo pravilo. Spremljati in misliti mora na tistega, ki ga je dohitel. Torej nima več polne pozornosti usmerjene v opazovanje okolice. To je recept za neumnosti.


Tretje pravilo 

Ne dokazuj se na cesti. Konec koncev, zakaj bi se? Itak si pod čelado, nihče ti ne bo prinesel lovorik, tudi plača ne bo višja zaradi tega. Tukaj imam dober primer kolega, ki se je hotel malo postaviti pred opazovalci in letel direktno v škarpo. Nekaj uničenih sezon. 

Drug primer – znanca je za Semičem prehitela skupina precej bolj izkušenih motoristov. V silni skušnjavi se je pognal za njimi, dokler niso prišli do, niti ne preveč, ostrega ovinka. Ni ga izdelal, pristal je v drevesu, dolgo je bil v komi, sedaj je brez vranice.


Četrto pravilo

Ovinki ne bodo šli nikamor, zato se ne trudi za vsako ceno prerivat naprej. Vedno je še en dan. Če na najlepših ovinkih na svetu doživiš gnečo, so ovinki že pokvarjeni. Škoda bi bilo zaradi upanja »Samo še teh 768 avtov prehitim, pa bo« tvegati poškodbe. Raje naredi še en krog, ko se bo konjska vprega na čelu kolone končno odpeljala stran.

Tule sva se raje umaknila, dokler se ni cesta vsaj za silo spraznila.



Peto pravilo 

Če vozim po predpisih, še ni nujno, da bodo to vsi počeli – pusti jim svojo pot. Resno. Veliko, žal tudi motoristov, poznam, ki mislijo, da morajo vsi voziti tako, kot si je on zamislil, ker pač vozi po predpisih. Pa komu mora tak človek kaj dokazati? Za ocenjevanje vožnje imamo pristojne inštitucije. 

CPP naj bi vsi poznali. Od kod ta vzgib vsevednega pravičneža? S tem si samo povzročiš stres, ponovno se koncentriraš na vse drugo, samo na svojo vožnjo ne, nabira se jeza, ki megli razum… Ali je sploh še užitek potem furat? Motociklizem je svoboda in zabava. Ko se to neha, presedi v avto. Ali pa kombi, traktor.


Šesto pravilo

Če se drugi ne držijo prejšnjih pravil, se jih daj vsaj ti. To, da nekdo vleče slabe poteze samo po sebi ni opravičilo, da delamo to vsi.

To je pač tako – veliko lažje boš izboljšal svojo vožnjo, kot vožnjo vseh okoli tebe. Si predstavljaš, da moraš naučiti milijon drugih, kako se pravilno vozi? To je nemogoče. Veliko lažje se je posvetiti svoji vožnji in s časom razviti nek zdrav stil vožnje, ki te vedno pripelje nazaj domov.

Dober motorist parkira motor doma!

torek, 25. september 2018

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 1. del

– 1. del – 

UREDI GLAVO


Tokrat bomo govorili o tem, kako lahko sami poskrbimo za varnost. Sploh za začetnika, ki se ustraši vsega živega in mrtvega ter se še bori z motociklom, zna biti vožnja motocikla precej stresen dogodek. Počuti se ogroženega, bori se z motociklom, potem pa še kar naenkrat vidi vse neumnosti ostalih udeležencev, ki jih prej ni videl, strah ga je in posledično ne odpelje optimalno.

Tukaj ne bom razpredal o tem, ali je počasna vožnja varna ali ne. Niti ni namen objav, da bi koga učil CPP-ja. Za to so pristojni drugi organi in institucije. So zgolj nasveti, ki sem jih prenesel (uspešno) tudi na Majo in so moje mnenje, ki sem si ga sam izoblikoval.

Bom pa začel z glavo, potem bom nadaljeval s pogostimi situacijami, ki se nam dogajajo na cesti in se vmes poskusil še česa spomniti. Povsod se bom poskusil spomniti konkretnega primera, da bo lažje razumeti, kaj želim povedati.

Dejstvo je, da je treba najprej uravnovesiti svojo glavo. Velikokrat motoristi, sploh začetniki, precenjujemo svoje sposobnosti. Nekaj je seveda fizika – za zaustavitev motocikel pač potrebuje določen čas in razdaljo. Drugo pa je umirjena glava, da lahko že na daleč razpoznaš potencialno težavo in odreagiraš v skladu s svojimi sposobnostmi.

Tvoja lastna glava je lahko tvoj največji zaveznik ali pa največji sovražnik.





Prvo pravilo

Samo brez panike! Pod nobenim pogojem si ne moreš kot motorist privoščiti, da te nekaj tako sprovocira, da ne moreš več spremljati prometa. Če se to zgodi, se raje ustavi.
Nekaj časa nazaj je bil v časopisju članek z izpovedjo fantiča, ki ga je nekdo skoraj izsilil na Hrvaškem. V silnem vzgibu pravičneža mu je začel žugati in gladko spregledal drugo vozilo, ki ga je (žal uspešno) izsililo. Ali je bilo vredno? Lahko sicer zbiramo simpatije do tega fanta, realnost pa je takšna, da je izgubil živce ter pozornost in ni opazoval okolice tako, kot bi lahko. Kaj šele, da bi odreagiral.

Umiri se. Na motorju nisi zato, da bi druge učil kozjih molitvic. To delajo politiki.

Nauči se prepoznavati potencialne situacije na cestah vnaprej.


Drugo pravilo

Vprašaj se, kaj lahko ti narediš za varnost in ne ocenjuj drugih! Ali bolje – brzdaj ego. Veliko lažje ti bo, če se ne boš jezil na vsako napako drugega in boš raje vesel, da si jo uspešno rešil. Enkrat ti rešiš napako drugega, drugič nekdo drug reši tvojo napako. Nihče od nas ne vozi popolnoma brez napak, vse so nas slej kot prej nekje izsilili, vsem nam slej kot prej nekdo seka ovinek, vsi kdaj naletimo na od traktoristov umazano cesto, … Motorist se giblje v nekem okolju, ne giblje se okolje okoli motorista. In brez izgovorov, da je v Sloveniji pa najbolj grozno od vseh držav, ker ni. Isto je v Avstriji, Nemčiji, Italiji….

Kakšen teden ali dva nazaj je nekdo objavil v neki FB skupini videoposnetek avtomobila, ki mu je presekal ovinek. Več kot očitno je šlo še za neizkušenega motorista, ki se je precej prestrašil in se med manevrom izogiba skoraj zaletel v drugo nasproti vozeče vozilo, kljub majhni hitrosti. Namesto urejanja posnetka za pridobivanje všečkov bi lahko šel na poligon in malo bolje potreniral izogib oviri.

Če se začneš držali tega pravila, s kilometrino začneš vse predvidevati avtomatizirano. Vožnja bo kar naenkrat precej bolj udobna, manj stresna, z lahkoto boš obvladoval motocikel in dogodke okoli tebe.

Tretje pravilo

Zavedaj se, da te lahko kdo spregleda! Resno. Vozniki dejansko občasno ne morejo oceniti, na kakšni razdalji si. Ali pa te celo popolnoma spregledajo. Možgani se pač igrajo trike z nami in ignorirajo dobršni del informacij, ki jih zajema oko. V čem pa misliš, da je fora vseh vizualnih prevar?

Seveda ima potem tak voznik občutek, da si vozil prehitro, ker te prej (v njegovi glavi)  še ni bilo, potem pa si kar naenkrat ob njemu. Poskušaj to razumeti. Veliko motociklov ima eno luč, ki je za avtomobile vajene možgane signal za »ignore mode«. Itak je še daleč… Potem se pa zgodi. Predvidi to. In ne vali krivde na nespoštovanje CPP. Tudi dolge luči in razne meglenke ne pomagajo. Naredi poizkus – pelji se skozi osvetljen tunel z avtom, tvoj kolega pa naj pelje za tabo z dolgimi lučmi. Ali znaš oceniti razdaljo?



Četrto pravilo


Večina ostalih voznikov te v resnici ne namerava ubiti! Se najdejo tudi takšni, ki te hočejo namerno v grob spraviti, ampak teh je zelo malo, pa običajno so v kakšnem nerazsodnem stanju v tistem trenutku. Ampak ni ves svet tak, madonca. Je pač nekdo naredil napako, preboli in pelji naprej. In ne se spraševati, kaj bi bilo, če bi peljali avtomobil z otroki – v tem primeru bi te prej opazili, ker imaš večje vozilo in se ti bi precej manj situacij dogajalo. Ponovno – ti se giblješ v okolju, ne giblje se okolje okoli tebe!


Peto pravilo

Neprestano išči linijo pobega. Koliko linij imaš začrtanih skozi nepregledni ovinek? Kaj pa če ti kdo po tvoji strani pride nasproti? Kaj boš storil?

Tukaj bom dal eno svojo izkušnjo, ko sva se s kolegom malo podila po Dolomitih, kar naenkrat nama pa v levi ovinek po najini strani nasproti pripelje chopper 😊. Ja, kaj pa čeva, če nama on pride po najinem pasu, ga bova pa obvozila po njegovem. Za zaviranje ni bilo časa, bilo je treba narediti to, kar je narediti treba. Da poskrbim za SVOJO VARNOST. Tudi če sem kršil CPP. Se pa še sedaj se spomnim kahla čelade in sive brade 😊. In žene na njegovem zadnjem sedežu, ki se je držala nečesa na repu motorja in bila čisto zakrčena, kot bi metlo pojedla 😊.

Tudi, če se ti držiš pravil, ni nujno, da se jih tudi ostali. Išči linijo pobega.


Šesto pravilo


Vedno je lažje šteti napake drugih kot svoje – odvadi se te grde navade. Tukaj se ne bom kaj preveč razpisal, poizkusi tudi svoje napake prešteti, pa bo vožnja postala veliko bolj udobna. Pa s tem ne mislim napake pri obvladanju motocikla, ampak tudi to, da ne razumeš in obvladaš okolice. Kar pa je, kot sem že omenil, ključno.

Dober motorist parkira motor doma!