[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 5. del

5. del - Trening, trening, trening

Torej, zdaj si lepo opremljen s članki v časopisju, kjer seveda pišejo samo še o nesrečah motoristov, na facebooku samo še grozljive zgodbe bereš, kako je nevarno voziti motor, razne jokice objavljajo video posnetke dogodivščin na cesti in počasi že obupuješ nad motociklizmom.

Prav, raje nehaj. Motociklizem ni za takšne. Motociklizem je za tiste, ki rinejo naprej, ki radi premagujejo težave, ki vedo, kaj imajo od tega. Če omahuješ, ker si prestrašen, nisi pripravljen nič narediti zase, za svoje znanje in boš slej kot prej uresničil svoje najgloblje strahove.

Trening, trening in še enkrat trening. Vsaka furca je trening!

Vsi ostali pa se morajo vožnje motocikla nekje naučiti. Ko sem se začel privajati na motocikel, so bile na cesti popolnoma drugačne razmere, kot so sedaj. Mobiteli so bili redki, gostota prometa je bila veliko manjša, ni bilo toliko dnevnih migracij, ipd. Seveda, ceste so bile slabše, ampak se je dalo čisto lepo prebroditi prva leta, ne da bi se kaj strašnega dogajalo. No, se je, ampak tudi nismo bili tako zelo občutljivi kot novejše generacije.

Dejstvo je, da nam mediji in razne agencije za varnost v prometu servirajo nekoliko izkrivljeno sliko, kaj to varnost je. V večini primerov bo v zvezi z varnostjo govor samo o alkoholu in hitrosti, kaj več pa tile že ne znajo več povedati. 

Aja, agencija za varnost zna še kakšen nov znak postaviti, saj – kot je njen direktor slikovito  (bi raje uporabil kakšno sočnejšo besedo, ki bi veliko bolj primerno opisala »slikovitost« intervjuja) opisal v intervjuju za RTV SLO – če bi zmanjšali hitrost za 2 km/h, bi bilo x nesreč manj. BINGO, če bi pa vsi ostali doma, pa ne bi bilo prometnih nesreč. OK, zdaj me je malo zaneslo, dajmo se vrnit nazaj na temo. 

Če si prebral moje prejšnje zapise, se ti počasi že svita, kaj mislim, da je povečuje varnost v prometu – obvladovanje okolice in pravilna, odločna reakcija na dogodke v okolici. Je pač tako, da moraš reševati napake drugih, že zaradi svoje varnosti.

Napotki Braneta Legana na 3. delu tečaja napredne vožnje motocikla - Varno na cesti.

Da pa lahko pravilno reagiraš, pa moraš obvladati vozilo, torej motocikel. To je predpogoj za kolikor toliko varno upravljanje motorja v kritičnih situacijah. Pa kilometrina tukaj ne pomaga kaj preveč. Poznam veliko motoristov, ki so prevozili desetine, če ne celo stotine tisoče kilometrov, pa se niso nikoli naučili dobro voziti. Preprosto so se naučili voziti napačno, in to ponavljali toliko časa, da jim je sedaj to v podzavesti. Saj so do sedaj preživeli, bo že nekaj dobrega v tem, kajne? Kakor za koga. Za tiste, ki vozijo za takšnim motoristom in mu rešujejo napake, vsekakor ne.

Zato si ne dopustit, da se naučiš napačno vozit. Poišči profesionalno pomoč. Raznih tečajev vožnje ne podpiram zaradi tega, ker so mi všeč, tudi me, sploh zadnje čase, ne naučijo več kaj novega. Podpiram jih, ker te opazuje profesionalec, ki ga je naučil profesionalec in predaja svoje profesionalno znanje v varnem okolju, kjer lahko ponavljaš vajo, kolikor ti srce poželi. Zapomni si – »Repetitio est mater studiorum« (Ponavljanje je mati učenja). Večkrat, kot boš ponovil manever, bolj ga boš obvladal. Ceste niso najboljše mesto za nenehno ponavljanje enega in istega manevra. Sploh za zaviranje. Saj te bo še kdo od zadaj nasadil.

Tečaj "Varno na cesti" - neposredni napotki sredi rid na Mariji Reki

In potem vsake toliko slišim koga, kako so ti tečaji dragi. Hja, koliko pa stane, če se kam zabiješ? Pravzaprav, dajmo takole – koliko stane komplet gum? Koliko stane Akrapovič? Ali podobne stvari. Relativna cena tečaja, glede na to, kar ponudijo sploh začetnikom ni tako zelo visoka. Znanje ti ostane, potem ga rabiš samo še čim večkrat udejanjit v realnem okolju.

Ne zanašaj se preveč na gostilniško debatiranje. Obstaja ogromno motoristov, ki so požrli vso pamet tega sveta in te oborožijo z milijonom napačnih informacij. Pazi se takšnih vsevedov.

Pri obvladovanju vozila je zelo pomembno tudi to, da vsaj v osnovi razumeš, kako vozilo in konec koncev tudi motoristova psihologija deluje.  Jaz sem dve zimi goltal literaturo od Twist of the wrist do Moto GP technique (samo zato, da zdaj moji tega ni treba, lenobi 😊), potem pa vsako leto en korak dlje napredoval. S pravilnim, profesionalnim učenjem bi napredoval hitreje. 

Ne si mislit, da je opravljen izpit za vozilo že kar obvladanje vozila. Da, podpisal si, da poznaš CPP in na izpitni vožnji pokazal nekaj osnovnega obvladovanja najmanjšega še primernega motocikla za svojo kategorijo. Itak boš takoj kupil čim večjo žival, ki jo dobiš za svoje prihranke. Torej to nič ne šteje.

Kaj pa lahko sam narediš za boljšo vožnjo?

Veliko lahko tudi sam potreniraš. Če si tak, kot jaz, ko se mi ne da pozimi matrat na motorju, potem si pomladi prav lepo zakrnel in zaležan. Pojdi na najbližji poligon ali kakšno prazno parkirišče, si postavi stožce ali kaj podobnega in malo povadi kakšen slalom ali osmico. Toliko, da spet pridobiš občutek za nagib in boš vsaj skozi rondoje normalno prišel. 

Trening na poligonu v Jaršah

Pa poskusi malo zaviranja v sili. Predvsem zaviranje je zaradi nekega čudnega vzroka strah in trepet veliko motoristov.

Zaviranje v sili, trening napredne vožnje motocikla na Vranskem z Vojkom Safran

Obdrži se v motoristični kondiciji. Saj imaš kje blizu kakšne pametne ovinke. Vzemi si čas zanje. Tudi če si polno zaseden, si utrgaj čas zanje. Ali pa se kdaj zapelji v službo z motorjem. Prava škoda je, ko slišim motoriste, kako malo kilometrov delajo na leto – zakaj potem sploh imajo motor? Že tako ali tako smo bolj izpostavljeni na motociklu in rabimo tudi zaradi tega nekoliko boljše obvladovanje vozila, kot če bi bili v avtu.

Preizkusi se v različnih tipih vožnje – po makadamu, supermoto, pista,… Vsaka zvrst ima določene tehnike, ki ti lahko kdaj pridejo prav.

Jesenske furce te natrenirajo v opazovanju tal in izogibanju raznovrstnim potencialnim nevarnostim.

Eksperimentiraj z različnimi motocikli. Motocikli so zelo specifična vozila, imaš polno različnih vrst, od kroserjev do dirkalcev za pisto. Z vsem se da dobro zabavati in se zraven še marsikaj pametnega naučiš.

Tako, zdaj pa hitro na motor.

Dober motorist parkira motor doma!

Na poligonu torej znamo in smo se naučili. Kaj pa na pravi cesti? Trening "Varno na cesti" na Vranskem z Branetom Leganom

"Poligon je poligon. Cesta je nekaj čisto drugega. Poglejmo, kako močni smo v osnovah." začne uvodni, teoretični del izkušeni inštruktor Brane Legan.

Na sto kilometrov lahko vidiš, da mu izkušenj ne manjka. Iz glave mu kar letijo raznovrstne situacije na cesti in realne reakcije voznikov, ne glede na to, ali so na motociklu, v avtu ali pa na kolesu. Ravno tako v hipu preračunava zavorno pot in prostor, ki si ga moraš rezervirati pri 50, 70, 90 ali več km/h.

"Kje moraš biti v tem trenutku? Pa v tem?" nas sprašuje in kaže na tabli ali na projekciji posnetek iz ceste.
"Kje so potencialne nevarnosti? Kaj pa ta traktor? Kaj je lahko za njim?"

Fotka za fotko raznovrstnih situacij, ki si jih več kot polovico zagotovo že videl. Vse ostale pa še seveda boš.

Poligon na Vranskem. Na njem se podi že skupina novopečenih motoristov. Brane nam pove, da je več kot polovica udeležencev starejšega letnika in da je to značilnost zadnjih nekaj let pri polaganju izpita za motocikel.

Večinoma smo v skupini tisti, ki smo že nekaj kilometrov dali za seboj, pa tudi ceste v različnih razmerah. Kljub temu se kdaj pa kdaj kar popraskaš po glavi in razmisliš, preden mu odgovoriš. Tokrat nas je v skupini pet, poleg naju so še trije reševalci motoristi iz ljubljanskega UKC.

Vsak prometni znak ima svoj namen in pomen

 

S tem se začne poglavje o prometnih znakih. Hitro smo malo pametni in mu ugovarjamo. Slovenija ima pa ja kak znak kje preveč...

Pokaže nam prvo fotko.

 

"Kaj vidimo? " nas provokativno vpraša. 

"Preveč znakov," se na hitro posmejemo.

 "Tega ni." zažuga Brane.  "Kaj pa, če vam pokažem to?" pokaže drugo fotko.

"Kaj vidimo sedaj? "
Hja, sporočilo je jasno. V prvem primeru bi verjetno pravi odgovor bil "Premalo, ker ne vemo, kaj je na levi" in v drugem je odgovor, da so vsi znaki na mestu in smiselni. Na hitro naštejemo vse, kar se nam lahko zgodi v tej situaciji:

• na hitro nekdo spelje iz bencinske črpalke na naš pas. 
• srna leti čez cesto z leve (ali desne)
• nekdo spelje iz bencinske tam, kjer se iz smeri našega prihajanja črpalka končuje
• nekdo v trenutku fotkanja na drugem odcepu levo dejansko zavija na naš pas - če smo prehitri, bomo prileteli v njegovo rit 
• kasneje sledi še ena razvrstitev in še eno križišče
• veliko črt je, ki potencialno drsijo
• razjahano vozišče je
• in še kaj, na kar nismo pomislili

Poanta je, da ne glede na to, koliko smo prepričani, da gledamo, gledamo premalo. Bolje rečeno, opazimo premalo.

Trening na poligonu - zakaj je ABS največji izum zadnjega stoletja

Za dobro urco se prestavimo na poligon z nalogo, da vozimo za Branetom in se, ko se on ustavi, zasilno ustavimo tudi mi. S tem, da ostanemo na isti razdalji.
Po nekaj krogih, ko smo že dobro ogreti, Brane razloži tehniko, ki jo že obvlada in za katero je pogoj, da ima tvoj motor ABS.

"ABS je najboljši izum zadnjih 100 let, kar se tiče motociklov," vneto razlaga, "Ujame motocikel in prepreči zdrs, ko bi motor brez ABS-a že zdavnaj letel po tleh. Ti lahko z ABS-om tudi v ovinek na polno zaviraš, pa te bo še vedno peljalo čez."

Nejeverno ga gledamo, to ni ravno praksa. Eno izmed pravil pri motociklizmu je med drugim tudi, da v ovinku ne zaviraš. Pustimo MotoGP junake, oni tudi tam zvozijo. Za navadne smrtnike ponavadi velja, da ne zaviraj, če ne želiš leteti v ograjo.

Sledi jasno trening vožnje skozi ovinek, kjer je naša naloga, da na polno zaviramo z zadnjo zavoro in se seveda vključi ABS. Val navdušenja preplavi vse udeležene, to je nekaj novega in ne samo to, zelo je uporabno.

"Kaj če te za nepreglednim ovinkom čaka stoječa kolona ali traktor? A?" sprašuje Brane. "Evo, imaš ABS in si rešil situacijo."

Znanje na poligonu je treba znati prenesti na cesto

 Zmenimo se, kako bomo vozili v koloni in se prestavimo na cesto.
"Naredili bomo en krog," pojasni Brane. "Gledate, kar delam jaz, in poizkušate posnemati. Spremljajte cesto in opazujte promet. Vse udeležence! Pazite na to, kaj se na cesti dogaja, kje so uvozi na vozišče, pogledate in predvidevate, kaj počnejo tisti, ki se poizkušajo vključiti v promet, upoštevate omejitve in brez bedarij! Tu nismo zato, da bi kazali, kaj zmoremo in za merjenje moči, ampak smo zato, da se poizkusimo kaj novega naučiti."

Brane, ki razlaga pravila igre. V skupini imamo tri nasmejane fante iz UKC, reševalce motoriste, ki so tu na redni praksi.

Reševalci motoristi so prišli v polni opremi. No, kovčke so imeli prazne, je povedal kasneje en izmed njih. :D

In gremo v lični četici proti Trojanam. Ustavimo se že po nekaj kilometrih na osamljenem izvozu.

"Zdaj pa blokce in pisala ven," zahteva Brane. Malo začudeno se gledamo, ampak ga ubogamo.
"Napišite vse situacije in potencialne nevarnosti, ki ste jih videli do sem."

Grega piše potencialne nevarnosti, ki jih je videl na zadnjih treh kilometrih iz Trojan.

Uf. Ni prav enostavna naloga. Pa se mi je zdelo, da dobro spremljam vse skupaj. Poanta stotič - spremljaj promet in kaj se dogaja, pa bo taka naloga rešena brez težav. Grega namreč še kar ne neha pisati, ko sem jaz že zdavnaj zaključila in se prav pošteno tolčem po glavi, zakaj nisem bila še bolj pozorna.

Po vozišču plavaj, ne bodi statična tarča.

Mesto postanka izkoristimo tudi za pogovor o tem, kje se nahajamo na vozišču, ko vozimo. Veliko motoristov se namreč vozi po sredini.

"Tam je velika verjetnost, da boš naletel na pesek.", nas uči Brane. "Avti, ki vozijo po kolesnicah, odmetavajo pesek in svinjarijo na levo, desno in še v sredino. Torej vozi po kolesnicah! In plavaj, dobesedno plavaj." nakaže z rokami, kasneje pa tudi na vozišču.

"To pomeni, da se premikaj z leve na desno kolesnico na vsake toliko, zato da osvojiš vozišče in da te nasproti vozeča vozila še hitreje lahko zaznajo. To ne pomeni slaloma! Nismo na smučišču!" nas ostro oplazi s pogledom. "Elegantno in počasi prehajaš z leve proti desni. In potem, ko prihaja ovinek, veš kam se postaviš. Desni ovinek, na levo kolesnico. Levi ovinek, na desno kolesnico."

To smo jemali že pri teoriji, ampak je super, ker te Brane nenehno opozarja.  O tem tudi nikoli nisem razmišljala na tak način. Kakšno plavanje, nikoli mi ne bi padlo v glavo. Pa je precej logično, ko pove. Vsakič, ko se ustavimo, je to ena od tematik. In seveda, kje moraš biti, da si bolj viden in da te tudi drugi dobro vidijo.

Ena tvojih najpomembnejših nalog je, da vidiš kar se da daleč in da si viden za druge

 Sledi razlaga, kje je problem, če se v prihajajočem desnem ovinku postaviš na desno kolesnico.
"Ja ne vidiš naprej!" vneto razlaga in nas postavlja na vozišču na levo in na desno kolesnico. Iz leve je jasno pogled veliko daljši in tudi nasproti vozeče vozilo nas bo hitreje videlo.

Brane pri razlagi, kje se moraš postaviti v ovinku, da te nasproti vozeče vozilo bolje vidi. In obratno!

Peljemo se naprej in to testiramo v praksi, resnično je dobro malo "zaplavati" po vozišču, ker se ti zdi, da osvajaš vozišče in si tudi bolj samozavesten glede tega, kdo je tebe opazil, da ne boš zabredel po neumnosti v težave.
Dela imamo kar naenkrat še in še. Lahkotna vožnja proti Izlakam kar naenkrat postane polna opazovanja, predvidevanja, prilagajanja. Polna dela. Takšna, kot bi teoretično tudi morala biti.

Nimamo problema z radarji, ker vozimo po omejitvah

V Izlakah se ustavimo na avtobusni postaji. Pokomentira našo zadnjo vožnjo - tokrat nas je nekaj spustil naprej in opazoval, kaj počnemo (in predvsem, česa vsega nismo počeli, pa bi bilo dobro, da bi). Kje smo se vozili preblizu hiš in na drugi kolesnici, ko bi se lahko; pa kje nas je kdo presenetil, pa nas ne bi, če bi upoštevali njegova navodila od prej.

Zdi se, da ima oči spredaj, zadaj, ob boku, pa še v zraku. Kar je super, ker ti popravi točno tisto, kar pesti tvojo vožnjo. In ne špara nikogar. No, enega problema pa nimamo. Peljali smo namreč mimo radarja in malo kasneje, v centru Izlak, sta dva policista pridno ustavljala tiste, ki so bili prehitri. 

"Nimamo problema, kajne?" se smeje, "Mi smo bili po omejitvah."

Nadaljuje v podobnem slogu: "Fantje in dekleta, sploh v naselju ga ne smete biksat. Res peljite po omejitvah. Smo prej v učilnici videli, kakšna mala razlika je v hitrosti 50 km/h in 70 km/h - to zadnje imaš hitro noter, pa kakšna je razlika, ko poizkušaš rešiti situacijo. Ni zastonj omejitev 50 km/h v naselju," zaključi.

Sproti imamo tudi nekaj pogovorov o nesrečah, ki jih je videl v svoji karieri, in so se zgodile velikokrat iz zelo trivialnega razloga. Svoje izkušnje pridajo tudi reševalci motoristi - ti v svojem vsakdanu vidijo nesreče, ki ti ostanejo v želodcu še dolgo.

Razlaga vsakemu posebej, kje bi lahko še zoptimiziral svojo vožnjo.

Opazuj. Predvidevaj. Bodi viden. Vozi tako, da vidiš druge.

Potegnemo čez Trbovlje in Marijo Reko v dosedaj zastavljenem slogu in se ponovno ustavimo za nekaj minut. Pomembna lekcija na 180 stopinjskih ovinkih je, da resnično ni dobra ideja ovinek speljevati ob notranji črti, če gre v levo in obratno. Zakaj, nam demonstrira praktično - postavi se v pozicijo nasproti vozečega vozila in nam kaže, kje ga vidimo v določeni točki.

Pridno spremljamo razlago pozicije na vozišču.

Brane demonstrira, kje ga (šele) vidimo v določeni točki glede na naše stojišče. In v zadnji stotinki sekunde je težko pravilno reagirati, če nisi pravilno že prej postavljen.

Hitrosti na avtocesti pri nepredvidenih dogodkih zlahka sekajo ude

Nadaljujemo proti Preboldu, Polzeli in se tam vključimo na avtocesto, da potreniramo tudi vožnjo v hitrejših pogojih. 

"Avtocesta je zelo nevarna reč. Ko se nekaj zgodi tu, gredo udi kot za šalo. Pa te samo nekdo malo pritisne v ograjo," resno razlaga Brane.

"Sploh ko prehitevate kak tovornjak, avtobus ali kaj večjega, se mu raje bolj umaknite na levo. Zlahka ti kaj pade dol. Ne bi bilo prvič," nadaljuje razlago.

Preko Tuhinjske doline nas ujame črn oblak. Ustavimo se za nekaj časa in počakamo, da se zlije. Naredimo še krog preko Kamnika, Domžal do Moravč, kjer potreniramo vožnjo po malo bolj ozkih in zaprtih cestah, ki jih imamo v Sloveniji vse polno in zaključimo krog pri Trojanah ter nazadnje na Vranskem. 

Zadnji komentarji, priporočila Braneta, opažanja glede vožnje posameznika, podelitev diplomc in že si podamo roke. 

Nedvomno koristen in izkušenj poln trening, ki bi si ga moral privoščiti čisto vsak motorist. Nikoli sam ne vidiš tega, kar vidi izkušeno oko nekoga, ki se s tem profesionalno ukvarja in Brane Legan odkrito, neposredno in na pravi način vsakemu izmed nas poda zlata vredne nauke. 

Na nas je pa seveda, da se tega držimo in obdržimo naučeno. To je tisti težji del, kajne? ;)

Zaslužena diplomca odličnega programa.