[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost – 6. del

 – 6. del –

POSTANI OPAZEN

Danes je na vrsti vidnost na cesti. Ne, s tem ne mislim, da se obleci tako, da boš izgledal kot kanarček, pa še motor si pobarvaj na nekaj grdega 😊. Pisal bom preprosto o tem, kako pelji, da boš bolj viden.

V prvem delu sem že malo pisal o tem, da nas vozniki zelo pogosto dejansko spregledajo – torej dobesedno ne vidijo motocikla. Zato je pomembno, da ponudiš njegovim možganom izziv, da bodo postali pozorni na dogajanje. V resnici ljudje ne želijo povoziti motorista zanalašč. Ja, seveda so določeni trenutki in ljudje, ki imajo tisti dan neko resno motnjo ali kakšne druge težave in se pač morajo znesti nad nekom. 

Ampak poskusi si zapomnit – velikokrat te ostali udeleženci dejansko ne vidijo. Da ne boš potem rekel, da nisi vedel. O tej tematiki imaš na internetu polno lepo razloženih praktičnih primerov in tudi razlage, zakaj je temu tako. Tudi video posnetke lahko najdeš na to temo, tako da le preuči problematiko (samo za okus si recimo poglej tale video https://www.youtube.com/watch?v=x94PGgYKHQ0). 

Najbolj preprost trik je, da začneš vozit v rahlem cik-caku. Na ta način boš premikajoča tarča na obzorju in boš zagotovo prej opažen, ker zmanjšaš možnost, da si v slepi pegi ostalih voznikov. Tako ali tako na ravnih odsekih nimaš kaj bolj pametnega početi 😊. 

Sam izbiram za to dve poziciji – pogledam, kje sta kolesnici na cesti (to sta najbolj čista in žebljev »frej« odseka ceste) in se postavljam enkrat na levo enkrat na desno kolesnico. Jasno, ni potrebe po pretiravanju. Ne govorim o slalomu, ampak o občasni spremembi pozicije.  Pazi tudi, da ne boš komu za sabo dajal napačne znake in bo mislil, da ga spuščaš mimo, ko se postavljaš na desno kolesnico.

To še posebej dobro početi pred kakšnimi uvozi. Razmisli, kje te voznik najlažje vidi – na desnih uvozih je bolje, če si bližje ločilni črti, na levih je obratno.

Pomembno je, da se pokažeš. Naj tudi drugi vedo, da si tam. Ne vozi, kot da se hočeš skriti pred vsem svetom. Pokaži se.

Potem so tukaj ovinki. Pred desnim ovinkom se postavi na levo kolesnico. Na ta način te bo nasproti vozeči voznik prej videl, če bodo v ovinku kakšne ovire, ki preprečujejo dober pregled nad ovinkom, pa še večjo grožnjo mu predstavljaš. Bodi pa pripravljen na to, da boš moral izvajat hitre manevre, če nekdo seka ovinek. Ampak motor je temu namenjen.

Pred levim ovinkom se postavi na desno kolesnico. Razlogi so podobni kot prej, s tem da v levem ovinku s pravilno postavitvijo in linijo preprečiš še to, da »visiš« čez ločilno črto.

 

Na zelo ozkih, ovinkastih, nepreglednih cestah ni nič narobe, če na kratko potrobiš, preden greš v ovinek. Verjemi, da se ni fajn srečati z avtom v ovinku, kjer je cesta komaj dovolj široka za dva motorja 😊. Kje na jugu je to »a must«, ker se vozniki tam na ta način opozarjajo, da gredo v ovinek. Seveda pa ne gre pretiravati pri tem pravilu. Ni potrebno pregnati vseh živih bitij. Potrobi čisto na kratko, toliko da je malo nekaj za slišat, in bo čisto dovolj. Podobno je tudi s kakšnim tunelom, kjer ni prostora, da se srečata dve vozili, še posebej, če se pelješ navzdol. 

Skratka, stalno razmišljaj o tem, ali te ostali udeleženci v prometu vidijo. Si ga videl v oči? Ali nekomu, ki se vključuje iz stranske ceste zastira pogled odbojna ograja, prometni znak, koruzno polje, ali kakšna druga ovira? Ali se ti bliža kakšno vozilo, ko se vključuješ v promet? Ali ga kdo prehiteva? Njegova pozornost bo usmerjena naprej, ne nate. Pusti, da se najprej ona dva zmenita, ter se potem vključi. Ali se vključuje v promet starejša oseba (ja, lahko to že na daleč vidiš). Bodi previden, takšni nimajo več takšnih refleksov in oči, kot mlajša populacija. Kje so nevarne točke na cesti? Se ograja kar naenkrat prekine? To lahko pomeni, da je tam uvoz, če ima voznik še kakšno oviro, ki mu zastira pogled, bo skoraj zagotovo moral malo bolj na cesto, da pogleda, če se lahko vključi. 

Še ena pomembna zadeva – zelo pomembno je, da se zavedaš okoliščin v katerih se voziš. Recimo če imaš sonce za hrbtom. Jeseni je sonce recimo precej nizko in če imaš za hrbtom ogromno žarečo rumeno kroglo, te bodo vozniki pred tabo težje opazili. Bodi pripravljen.

Vedno predvidi, da si neviden na cesti.

Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 5. del

5. del - Trening, trening, trening

Torej, zdaj si lepo opremljen s članki v časopisju, kjer seveda pišejo samo še o nesrečah motoristov, na facebooku samo še grozljive zgodbe bereš, kako je nevarno voziti motor, razne jokice objavljajo video posnetke dogodivščin na cesti in počasi že obupuješ nad motociklizmom.

Prav, raje nehaj. Motociklizem ni za takšne. Motociklizem je za tiste, ki rinejo naprej, ki radi premagujejo težave, ki vedo, kaj imajo od tega. Če omahuješ, ker si prestrašen, nisi pripravljen nič narediti zase, za svoje znanje in boš slej kot prej uresničil svoje najgloblje strahove.

Trening, trening in še enkrat trening. Vsaka furca je trening!

Vsi ostali pa se morajo vožnje motocikla nekje naučiti. Ko sem se začel privajati na motocikel, so bile na cesti popolnoma drugačne razmere, kot so sedaj. Mobiteli so bili redki, gostota prometa je bila veliko manjša, ni bilo toliko dnevnih migracij, ipd. Seveda, ceste so bile slabše, ampak se je dalo čisto lepo prebroditi prva leta, ne da bi se kaj strašnega dogajalo. No, se je, ampak tudi nismo bili tako zelo občutljivi kot novejše generacije.

Dejstvo je, da nam mediji in razne agencije za varnost v prometu servirajo nekoliko izkrivljeno sliko, kaj to varnost je. V večini primerov bo v zvezi z varnostjo govor samo o alkoholu in hitrosti, kaj več pa tile že ne znajo več povedati. 

Aja, agencija za varnost zna še kakšen nov znak postaviti, saj – kot je njen direktor slikovito  (bi raje uporabil kakšno sočnejšo besedo, ki bi veliko bolj primerno opisala »slikovitost« intervjuja) opisal v intervjuju za RTV SLO – če bi zmanjšali hitrost za 2 km/h, bi bilo x nesreč manj. BINGO, če bi pa vsi ostali doma, pa ne bi bilo prometnih nesreč. OK, zdaj me je malo zaneslo, dajmo se vrnit nazaj na temo. 

Če si prebral moje prejšnje zapise, se ti počasi že svita, kaj mislim, da je povečuje varnost v prometu – obvladovanje okolice in pravilna, odločna reakcija na dogodke v okolici. Je pač tako, da moraš reševati napake drugih, že zaradi svoje varnosti.

Napotki Braneta Legana na 3. delu tečaja napredne vožnje motocikla - Varno na cesti.

Da pa lahko pravilno reagiraš, pa moraš obvladati vozilo, torej motocikel. To je predpogoj za kolikor toliko varno upravljanje motorja v kritičnih situacijah. Pa kilometrina tukaj ne pomaga kaj preveč. Poznam veliko motoristov, ki so prevozili desetine, če ne celo stotine tisoče kilometrov, pa se niso nikoli naučili dobro voziti. Preprosto so se naučili voziti napačno, in to ponavljali toliko časa, da jim je sedaj to v podzavesti. Saj so do sedaj preživeli, bo že nekaj dobrega v tem, kajne? Kakor za koga. Za tiste, ki vozijo za takšnim motoristom in mu rešujejo napake, vsekakor ne.

Zato si ne dopustit, da se naučiš napačno vozit. Poišči profesionalno pomoč. Raznih tečajev vožnje ne podpiram zaradi tega, ker so mi všeč, tudi me, sploh zadnje čase, ne naučijo več kaj novega. Podpiram jih, ker te opazuje profesionalec, ki ga je naučil profesionalec in predaja svoje profesionalno znanje v varnem okolju, kjer lahko ponavljaš vajo, kolikor ti srce poželi. Zapomni si – »Repetitio est mater studiorum« (Ponavljanje je mati učenja). Večkrat, kot boš ponovil manever, bolj ga boš obvladal. Ceste niso najboljše mesto za nenehno ponavljanje enega in istega manevra. Sploh za zaviranje. Saj te bo še kdo od zadaj nasadil.

Tečaj "Varno na cesti" - neposredni napotki sredi rid na Mariji Reki

In potem vsake toliko slišim koga, kako so ti tečaji dragi. Hja, koliko pa stane, če se kam zabiješ? Pravzaprav, dajmo takole – koliko stane komplet gum? Koliko stane Akrapovič? Ali podobne stvari. Relativna cena tečaja, glede na to, kar ponudijo sploh začetnikom ni tako zelo visoka. Znanje ti ostane, potem ga rabiš samo še čim večkrat udejanjit v realnem okolju.

Ne zanašaj se preveč na gostilniško debatiranje. Obstaja ogromno motoristov, ki so požrli vso pamet tega sveta in te oborožijo z milijonom napačnih informacij. Pazi se takšnih vsevedov.

Pri obvladovanju vozila je zelo pomembno tudi to, da vsaj v osnovi razumeš, kako vozilo in konec koncev tudi motoristova psihologija deluje.  Jaz sem dve zimi goltal literaturo od Twist of the wrist do Moto GP technique (samo zato, da zdaj moji tega ni treba, lenobi 😊), potem pa vsako leto en korak dlje napredoval. S pravilnim, profesionalnim učenjem bi napredoval hitreje. 

Ne si mislit, da je opravljen izpit za vozilo že kar obvladanje vozila. Da, podpisal si, da poznaš CPP in na izpitni vožnji pokazal nekaj osnovnega obvladovanja najmanjšega še primernega motocikla za svojo kategorijo. Itak boš takoj kupil čim večjo žival, ki jo dobiš za svoje prihranke. Torej to nič ne šteje.

Kaj pa lahko sam narediš za boljšo vožnjo?

Veliko lahko tudi sam potreniraš. Če si tak, kot jaz, ko se mi ne da pozimi matrat na motorju, potem si pomladi prav lepo zakrnel in zaležan. Pojdi na najbližji poligon ali kakšno prazno parkirišče, si postavi stožce ali kaj podobnega in malo povadi kakšen slalom ali osmico. Toliko, da spet pridobiš občutek za nagib in boš vsaj skozi rondoje normalno prišel. 

Trening na poligonu v Jaršah

Pa poskusi malo zaviranja v sili. Predvsem zaviranje je zaradi nekega čudnega vzroka strah in trepet veliko motoristov.

Zaviranje v sili, trening napredne vožnje motocikla na Vranskem z Vojkom Safran

Obdrži se v motoristični kondiciji. Saj imaš kje blizu kakšne pametne ovinke. Vzemi si čas zanje. Tudi če si polno zaseden, si utrgaj čas zanje. Ali pa se kdaj zapelji v službo z motorjem. Prava škoda je, ko slišim motoriste, kako malo kilometrov delajo na leto – zakaj potem sploh imajo motor? Že tako ali tako smo bolj izpostavljeni na motociklu in rabimo tudi zaradi tega nekoliko boljše obvladovanje vozila, kot če bi bili v avtu.

Preizkusi se v različnih tipih vožnje – po makadamu, supermoto, pista,… Vsaka zvrst ima določene tehnike, ki ti lahko kdaj pridejo prav.

Jesenske furce te natrenirajo v opazovanju tal in izogibanju raznovrstnim potencialnim nevarnostim.

Eksperimentiraj z različnimi motocikli. Motocikli so zelo specifična vozila, imaš polno različnih vrst, od kroserjev do dirkalcev za pisto. Z vsem se da dobro zabavati in se zraven še marsikaj pametnega naučiš.

Tako, zdaj pa hitro na motor.

Dober motorist parkira motor doma!

Želiš postati boljši voznik in se naučiti kaj novega? Preživi dan na Vranskem!

Ledeno mrzlo aprilsko jutro, s snegom prekriti bližnji hribi še od sinočnjega dežja oz. snega in temperature okoli ničle … pa vendar jasno nebo z nekaj oblački in obet dobrega vremena za dan na poligonu za trening na Vranskem.  

Dobro označena pot (kljub temu da imaš zaradi obvoza po skorajda poljski poti občutek, da boš ravnokar zapeljal komu na dvorišče) pripelje do ogromne stavbe in še večjega poligona/dirkališča, ki te prevzame, če ga vidiš prvič. Odlično. Človek se kar naenkrat počuti kot v ekskluzivni epizodi Top Gear in v mislih že dirka po vijugah z najnovejšim Veyronom. Meglice se podijo nad poligonom in sušijo ostanke dvodnevnega intenzivnega dežja. Pričakovanje naraste na maksimum.

     Jutranje meglice nad poligonom Vransko

Prijazna receptorka naju ob prihodu preveri, prijazno si pokimamo z drugimi udeleženci in dovolj časa je za malo kavico pred samim pričetkom. Čakamo kolega, ki ima smolo s svojim vozilom -  motor ne vžge, kot bi moral. Izpraznjen akumulator? Nihče ne ve. Zelo nerodna zadeva za začetek jutra.

Ena izmed zahtev je, da prideš na tečaj s preverjenim (predhodno servisiranim) vozilom, saj v nasprotnem primeru zelo verjetno oviraš druge udeležence oz. moraš izpustiti poglaviten del, poligon. Mladeniču fantje AMZS priskočijo na prvo pomoč in mu motor ročno priklopijo na svoje akumulatorje. Nas pa odpeljejo v učilnico.

      Pomoč v sili – priklop na akumulator šolskega vozila na Vranskem

Dopoldanski, teoretični del, je strokovno na dovolj visokem nivoju, da vsak lahko najde nekaj zase. Teorija mehanike motorja, pospeševanja, ustavljanja/zaviranja, specifike različnih gum, upoštevanje vidnih in nevidnih faktorjev (predvidevanje), in še mnogo drugih informacij.

Vojko Safran, inštruktor nas zasliši glede nivoja vožnje posameznika (štejejo prevoženi kilometri) in nam zastavlja različna vprašanja na temo našega razumevanja prometnih pravil in obnašanja na cesti. Sproža splošno debato glede opreme, načina vožnje, speljevanja ovinkov in mnogih drugih manevrov, s katerimi se motorist srečuje vsakodnevno.   

 Kje ima guma boljši oprijem? Ima povsod enakega ali drugačnega?

Vse skupaj je zelo poučno in polno dobrih napotkov. Predstavi nam tudi tehniko odmikanja, za katero veliko motoristov sliši zgolj v teoriji, a je nikoli ne preizkusi.

»Nič ne skrbite, jo bomo že preizkusili v praksi,« se nam namuzne. »Teorija ni nič, če ne preizkusiš v živo!«

    Poglejmo, kolikšna je zaviralna pot pri 50 km/h v primerjavi s 100 km/h

Res se kmalu premaknemo na praktični del in dinamiko, kot pravi Vojko vijuganju med blagimi in bolj ostrimi ovinki poligona. Za začetek vijuganje med stožci, kjer nas pridno ustavlja in vsakega popravlja. Drža rok, telesa, nagib, tehnika odmika … vsakemu pove svoje in zdi se, da z lahkoto spremlja vse.

»Daj vsaj dva prsta na zavoro! In nenehno imej roke na sklopki!«

»Bolj enakomerno po plinu, ne tako dinamično!«

»Lepo počasi vozi za ostalimi in vijugaj!«

»Pospeši, vrsta je za tabo, pa samo 30 na uro se peljemo!«

Čisto vsak krog se da narediti kaj novega in preizkusiti docela novo tehniko za marsikaterega udeleženca v praksi. Tehnika odrivanja omogoča veliko večjo dinamiko motorja pri nižji hitrosti ter večjo stabilnost voznika.

Vedno inštruktor najprej pokaže, kaj bomo delali, šele potem nas spusti na poligon

Nekaj krogov »dinamike« - torej vijuganja po poligonu Vransko, kratek odmor za kosilo in takoj zatem prehod na mali šolski poligon, ki je izrisan na levi strani stavbe.

Tako dekleta kot fantje z veseljem pričakujemo poizkus vijuganja na res mali površini. Potrebno je pokazati dobro znanje obračanja glave, obvladovanja vozila in različnih smeri vožnje, hitrega spreminjanja in obračanja za 180 stopinj. Kar težak zalogaj za prenekaterega motorista in absolutno stvar, ki jo je potrebno nenehno vaditi in obnavljati. Tudi midva malemu poligonu posvečava na začetku sezone največ energije.

Dekleti v veselem pričakovanju svojega vijuganja po mini poligonu Vranskega

Nekaterim gre bolje, nekaterim malce slabše. Vojko usmerja vsakega in daje sproti navodila za izboljšavo tehnike. Na koncu dneva je, v kolikor mu slediš in zaupaš, lahko viden očiten napredek v načinu tvoje vožnje. Ne samo da popolnoma korektno vodi, tudi opozarja na stvari, ki jih lahko vidi samo neodvisen opazovalec in strokovnjak. Zlahka bi na poligonu preživeli še nekaj ur in še bi imela občutek, da ni dovolj. Na vsak način se splača izkoristiti vsako minuto ponujenega časa na Vranskem.

Filmček poligončkanja: https://youtu.be/VbGHCwFX-g0

Trening posameznega elementa se prekine z »dinamiko«, kjer se veselo podimo po terenu, poizkušamo bolje in bolje speljati mnoge ovinke poligona. Tudi hitrost vožnje se pospešuje. Vojko se na vsake toliko ustavi, da bi popravil držo posameznika, mu sugeriral boljši način vožnje ali pa povprašal glede svojega zadnjega napotka.

»Uporabljaš zadnjo zavoro? Ali vse štima? Ti gre bolje?«

Konstantno vprašanje, ki nas opominja na pomen zadnje zavore in možnosti, ki jih uporaba odpira. Izpeljava ostrega kroga ali zavoja z uporabo zadnje zavore postaja mala malica, obrat za 180 stopinj tudi. S tehniko odmika pa tudi še tako navidez težki ovinki pri mali hitrosti ne predstavljajo nikakršne ovire.

Vojko pri standardnem opominjanju na vožnjo posameznika in preverjanju upoštevanja napotkov

Nadaljujemo s hitrim ustavljanjem pred oviro, ki zna pri večji hitrosti predstavljati večji problem, kot si motorist lahko zamišlja. Vojko večkrat opozori na pomen hitrosti na zavorno pot in nevarnosti, ki jo lahko silovito ustavljanje predstavlja. Pomembno je imeti pravo držo, pravo sekvenco gibov in obe nogi na tleh. Sledi preizkus v praksi pri različnih hitrostih.

Čakanje na vrsto za zasilno ustavljanje pri 50-70 km/h.

Sledi izogib oviri, najprej brez zaviranja in potem še z zaviranjem in obvozom ovire. Višja kot je hitrost, bolj je potrebno biti skoncentriran.

»Ne vozi tako na ozko! Predstavljaj si, da je tu betonski zid. To pomeni, da si se ravnokar zaletela vanj!« opozarja Vojko. »Še enkrat!«

Za zaključek nam predstavijo tudi trail motorje – brez sedežev. Izredno kondicijsko naporni in težki za obvladovanje. Zelo dobro je potrebno obvladovati tako sklopko kot plin, pa tudi držo. Nenehna pokončna drža dodobra skuri še tako visok nivo energije. Nekaterim gre bolje, nekaterim malce slabše. Nazadnje smo vsi nasmejani in dobre volje. Tako »igračko« bi z veseljem imel vsak doma. J

Intenzivni tečaj za motoriste na Vranskem se je izkazal za zelo intenziven in dinamičen, naporen in primeren tako za začetnika kot za že izkušenega motorista. Nič ne bi bilo narobe, če bi si vsakič pred začetkom sezone privoščil ta tečaj, da se ponovno varno vključiš v promet in navadiš na dinamiko, ki jo prinaša vožnja na motorju. Predvsem velja za tiste, ki imamo jeklene konjičke čez zimo lepo na toplem. Vsekakor priporočava tečaj vsakemu motoristu, ne glede na nivo znanja in izkušenj, let vožnje in kilometrov, saj … kakor na Vranskem pravijo -  si vedno lahko še boljši voznik.  

Na poligonu sva se podila Gregor in Maja, tečaj intenzivne vožnje motorja na Vranskem, 17.4.2017.
Več informacij o tečaju https://www.amzs.si/cvv