Idealna moto oprema - zanj!

Velikokrat dobiva vprašanje, kakšno opremo priporočava za motociklizem. Žal je z opremo tako – vsak ima svoje potrebe in kar paše nekomu, bo drug kritiziral. Nobena oprema ne more zadovoljiti vsakega uporabnika. Nekdo bo dal več na udobje, drugi poudarja funkcionalnost, komu je bolj pomemben videz, kdo pa bo gledal izključno na ceno. Zato je pri izbiri opreme je potrebno na prvem mestu poznati svoje potrebe in zmožnosti. Vsaka odločitev je pravilna, če ste dosegli svoj cilj.

Tako da bom raje napisal, kaj trenutno uporabljam trenutno in kaj se mi je obneslo.Nikakor ni namen pisanja delati kakšno reklamo, zapis ni sponzoriran. In ja, zavedam se, da obstaja boljša oprema, ampak ta je dovolj dobra zame. Je samo izkušnja iz zadnje fure, kjer je morala oprema zdržati temperature od 1-27 stopinj, dež, sneg, sonce. Na srečo nisem stestiral varnostnih aspektov opreme, tako, da o tem ne morem pisati.

Tudi ne bom omenjal, kje se kaj kupi. Po mojih izkušnjah v Sloveniji, razen enega prodajalca, ni trgovcev, ki bi poslušali, kaj stranka rabi in bi ti znali zadovoljiti potrebe z opremo. Razumem, da večina trgovcev zadovoljuje le eno potrebo – cenovno, tudi trg je takšen, ampak po drugi strani mi to pove, da zelo malo dajo na izobrazbo svojih prodajalcev. Bolj kot ne se v vsaki štacuni počutim kot v samopostrežni trgovini. Kot sem omenil, so izjeme, ampak jih je bolj malo. Stara teta v Dainese Gorica ima več pojma, kaj kdo rabi. Ker posluša. Pa še slovensko ne zna! Še enkrat nisem šel iz tiste štacune praznih rok. Pa po moje kaj več od skuterja ni vozila.

Ajd gremo.

1. Dežjak - IXS HORTON 2

Dežjak je pri meni osnovni del opreme. Mora opravljati dve funkciji – služi kot zaščita pred vetrom v mrazu in pred padavinami. Zato si vedno izberem nekoliko debelejše, robustnejše dežjake, ki jih enostavno nataknem nase in hopa copa gremo v nevihto (ali mraz). Hkrati je tudi najbolj osovražen del garderobe, najraje ga bi po furi zabrisal nekam. Za rahel dežek v vročih dneh so mi dovolj podloge v obleki.

Zakaj mi je všeč? Zadeva je robustna, na zunanji strani ima dva nepremočljiva žepa, ki dejansko delujeta. Prometna in cigareti so ostali lepo suhi in vedno pri roki, tako da sem tudi po celem dnevu namakanja na meji z rokavico ven potegnil dokumente in hitro opravil prečkanje meje. Funkcijo zaščite pred vremenom odlično opravlja.

Zakaj mi ni všeč? Dežjak je tako robusten, da nič ne diha. Če ga imam predolgo gor v soncu, imam spodaj mokra oblačila od znoja.

2. Škornji – Alpinestars Toucan Goretex

S škornji je zmeraj križ 😊. V vročem si želiš kaj bolj udobnega, v slabem vremenu pa se zaveš, kako pomembno je imeti noge na suhem in zaščitene pred vetrom. Drug aspekt je seveda zaščita. Cesta zahteva drugačno zaščito kot teren in noben čevelj ne bo vsega dobro opravil. Zato imam tudi več parov čevljev, ampak to je tematika za kak drug post.

Zakaj so mi všeč? Lahko rečem samo eno – po 7000 km, ki sem jih opravil z njimi, se sprašujem, če sploh lahko obstaja boljši škorenj. Nepremočljiv, robusten, ni prevroče v njem, z njimi lahko mirne duše prehodim nekaj kilometrov in hkrati opravljajo še funkcijo gojzerja. Obuvanje in sezuvanje je enostavno (ja, tudi na te malenkosti gledam 😊), podplat je zamenljiv, zaponke so zamenljive, kljub zaščiti pa omogoča veliko svobodo gibanja.

Zakaj mi niso všeč? Nekoliko težak, preveč robusten in škripajoč. Zadnje bo malo silikonske maže rešilo, za prvi dve pripombi pa so mogoče boljši Sidi Adventure 2. Za mojo nogo so bili preozki.

3. Rokavice za mraz – pojma nimam, so pa Probiker

Ja, s sabo imam vedno vsaj dvoje rokavic, še raje pa troje. Ene za mraz, druge bolj zračne, poletne in če res greva daleč, najdem prostor za še ene poletne, da se imajo žulji čas pocelit. Po urah in urah švicanja na motorju se od zavore in gasa tudi kakšen žulj pojavi. Ne da se mi ukvarjat na bencinskih pumpah s tem, da skoraj crknem od napora, ko vse prešvicane rokavice vlačim nazaj na roke. In ja, zavedam se varnostnega aspekta poletnih rokavic. Mi je pač bolj pomembno, da lahko cel dan udobno vozim.

Skratka, omenjene rokavice imam sedaj že par let, pa še vedno nisem našel ustrezne zamenjave. In vsako leto si prisežem, da jih bom vrgel v smeti, pa na koncu še vedno ostanem pri njih. Ne vem, pač nisem tako zmrzljiv v prste, da bi rabil kaj boljšega, nek super duper goretex pa mi, vsaj na rokah, ne deluje. To pa preprosto zato, ker v dežju voda nekako že najde pot v rokavice. Če ne kaj drugega, ko moraš sleči rokavico, da greš lulat za grm in ti jo dež zmoči. Tako da imam raje nekoliko zračne rokavice, pa je to to.

Zakaj so mi všeč? Poceni rešitev za velik problem. Ko se namočijo, zatesnijo in sem vsaj pred vetrom zaščiten. V skrajni sili dam spodaj plastične rokavice iz bencinskih servisov in sem rešen vseh skrbi. Se je pa to zgodilo samo enkrat.

Zakaj mi niso všeč? Slej kot prej premočijo. Podloge so prav nemarno skupaj zašite, tako da ko so enkrat mokre, predstavlja oblačenje velik izziv.


4. Rokavice za vroče – Revit Sand Pro


Za poletne rokavice gledam predvsem na štiri stvari – udobje, zračnost, oprijem na balanci, zaščito. Aja, pa to, da je trd del ježka za zapenjat zgoraj, da mi ne razcefra podlog. Zelo pomemben element 😊.

Zakaj so mi všeč? Zračne, enostavno snemljive, tudi, ko so na preznojeni roki, odličen oprijem na krmilu, udobne, šivi ne puščajo nobenih posledic na roki. Zdržale so že kar nekaj pranj, imam jih že nekaj sezon, pa razen obledelosti ni na njih večje škode. Top rokavica.

Zakaj mi niso všeč? Ko se roka napihne, je dolžina palca malo problematična. Ni hudega, se pa čuti konica palca. Če imate dolge palce, kupite kaj drugega.



5. Jakna – Spidi 4Seazon H2Out

Uf, to je bil dolg projekt, da najdem jakno. Staro tekstilno jakno sem imel že 12 let in je bila temu primerno ohranjena. Skratka, pogoji so bili naslednji – delna zaščita pred dežjem, termo podloge, svetle barve (večino kilometrov naredim pri 30+ stopinjah), zračna, udobna, prilagodljiva, z dobrimi ščitniki.In sem testiral se oblačil, slačil, racal po trgovinah pol ure v polni opremi, ma ni da ni. Dokler nisem naletel na to.

Zakaj mi je všeč? Ima ločeno termo in dežno podlogo. Obe podlogi sta narejeni tako, da ju lahko uporabljaš kot navadno jakno ali vetrovko. In nič ne štrli od njiju. Svojo vlogo odlično opravljata in sem se tako znebil dveh kosov oblačil, ki bi ju sicer moral vlačit s sabo. Ima enormne zračnike – na rokavih je dolga zadrga, tako da si lahko reguliraš zračenje rok, na prstih sta dve ogromni plahti, ki ju lahko odviješ in imaš perforiran prednji del, celoten hrbet se da odpeti in imaš perforiran še hrbet.Stvar je še lepša - prsne zračnike in zračnike na rokavih lahko zelo enostavno prilagajam kar med vožnjo. Dva nepremočljiva žepa (dejansko delujeta), poskrbita za varnost dokumentov, še dva manjša žepka poskrbita za varno hrambo ključev in drobnarij, znotraj pa je še en žep za telefon. Prilagodljivost jakne je že prav smešna – čisto si jo lahko nastaviš na svoje telo. Sama lupina jakne je iz kvalitetnega, ne predebelega materiala, tako da ta jakna dejansko lahko opravljala tudi poletno delo. Stestiral sem jo jeseni, pozimi, pomladi, vsemu je kos. Dejansko je jakna za štiri sezone. Ščitniki so udobni, pričvrščeni tako, da se nikjer ne zatikajo, ali obračajo.

Kaj mi ni všeč? Je italijanskega kroja, kar pomeni, da se ne smem zredit 😊. Na motorju, kjer si v bolj sključeni drži, ta jakna verjetno ni najboljša, ker so podloge tik nad ritjo in bi imel izpostavljene ledvice. Manjka zadrga za zapenjanje na hlače – če je treba, sta samo dva paščka, s katerimi si pripneš jakno na noge. Ježke na dežni podlogi ima napačno obrnjene in se zatikajo v podlogo jakne.

6. Hlače - Spidi 4Seazon H2Out

V bistvu sem kupil komplet. Tako da bom samo + in – navedel.

Zakaj mi je všeč? Top hlače, ne prevroče. Velike odprtine, ki omogočajo zračenje gornjega dela nog. Lahko jih na enostaven način odprem med vožnjo. Spodaj je velika zadrga, zaradi katere si lahko enostavno obujem vse škornje v moji kolekciji pod hlače, ne glede na višino škornja. Imajo dežno podlogo in so zelo udobne.

Kaj mi ni všeč? Manjka jim še termo podloga. To rešujem s podoblačili, lahko pa bi se Spidi malo bolj potrudil. Italijanski kroj. Nimajo zadrge za pripenjanje na jakno. Žepa sta ozka, noter spraviš kakšen račun, to je pa to. Nimajo stranskih žepov za kakšne drobnarije.



7. Želva – Alpinestars KR-1

O želvah sicer nimam veliko pojma, upam, da je nikoli ne bom rabil v funkciji, za katero je namenjena. Tako da tukaj ne bom zgubljal veliko besed, ker ne prakticiram testiranj zaščite (naj tako tudi ostane!). Vem, da bi si lahko nabavil vložke za jakno, ampak tisti ne nudijo takšne zaščite, kot želva. Edino kar bi si želel je, da bi bila malo tanjša.



8. Podoblačila – Sensor Merino

Podoblačila, ali bolje – funkcionalna oblačila nikoli ne kupujem v motorističnih trgovinah. Zakaj bi? Za nekoliko bolj obšita ramena in komolce ti zaračunajo dobršno ceno, za katero dobiš veliko kvalitetnejša športna oblačila, ki so funkcionalno precej boljša in vsestranska. Tako recimo vse, kar nosim spodaj na motorju nosim tudi med športnimi aktivnostmi. Kaj češ lepšega? Uporabljam jih praktično celo leto, le v drugi vlogi.

Zakaj so mi všeč? 100% merino volna. Tisti, ki poznate zadevo ne rabite dodatne razlage. Cel teden na telesu, pa ne smrdi. V bistvu jo prej opereš zaradi belih lis soli, kot zaradi grozljivih vonjav. Ja seveda, nekaj jih je, ampak v primerjavi s sintetiko je to zanemarljivo. Stestirano na pohodih 😊. Tudi ko je preznojena, opravlja funkcijo ohranjanja toplote. Se hitro sušijo. So dovolj vzdržljive za vsestransko uporabo. Pojavila se mi je samo ena majhna luknjica na rokavu, vse ostalo b.p. Tudi v toplejših dneh niso vroče.

Zakaj mi niso všeč? Nimam pripomb. Še en komplet rabim.


9. Podoblačila za 30+ stopinj – spodaj Adidas Climalite, zgoraj Nike Pro Combat

Še ena oblačila, ki so bila v bistvu razvita za tek. Zakaj dve firmi? S kilometrino se mi je to najbolj obneslo. Imam od obeh firm celoten komplet. Ostale firme se mi niso obnesle. Za oboje veljajo isti +/-.

Zakaj mi je všeč? Odlično odvajajo toploto. Če je dobro za maratonce, je tudi zame. Se hitro sušijo, tako da ni problemov s pranjem in sušenjem. Oboje zdrži kar precej naporov, kljub temu, da nimajo obšitih ramen, komolcev in kolen, še enega kompleta nisem strgal na motorju.

Zakaj mi ni všeč? Nimam pripomb.


10. Vmesna majica s kratkimi rokavi – karkoli iz 100% bombaža – najraje turškega; ko je topleje, Adidas Climalite

Zakaj vmesna majica? Ker uporabljam sistem čebule. Lahko opravlja funkcijo dodatne termo zaščite, lahko pa je v funkciji dodatne plasti, da veter v vročih dneh in odprtih zračnikih ne piha direkt na spodnje, švic perilo in povzroča zdravstvene težave. V skrajni sili (35+), je nimam.

Pa to majico lahko uporabim tudi za potem, ko že razpakirava.


11. Čepki za ušesa – Alpine MotoSafe

Čepki za ušesa so že leta in leta del moje obvezne opreme. Nekatere motijo, drugi pravijo, da jih ne rabijo, tretji pa jamrajo, da jim po letih motociklizma piska v ušesih. No, jaz nočem poškodovati svojega sluha. Tudi najkvalitetnejše in najtišje čelade imajo pri 100km/h še vedno 84dB glasnosti, če ni vetra in v idealnih pogojih. In če to raztegneš na 7-10 ur vožnje/dan in nekaj dni zaporedoma… No, saj že imate sliko.

Dolgo sem sicer uporabljal voščene čepke Oropax, s katerimi si prekriješ sluhovod. Tistih, ki si jih zatakneš v uho nisem maral kaj preveč. Nekaj zaradi tega, ker preveč zadušijo okoliški hrup, nekaj pa zaradi ožjih sluhovodov.Potem pa sem enkrat poskusil te. Čudovita zadeva. Ne morem prehvaliti. Postali so neločljiv del moje opreme.

Podobno kot tile delujejo tudi Alpine Worksafe, le da imajo na koncu filter iz trde plastike, ki vas lahko po nekaj časa začne žuliti.

Skratka, moj problem s hrupom je rešen.


12. Čelada – Schuberth C3 Pro

Še dobro, da čelade zdržijo nekaj sezon, preden jo je treba menjati. Tudi čelado sem dolgo izbiral, preden sem se odločil za novo. Gremo kar k všeč/ne tako zelo všeč.

Zakaj mi je všeč? Tiha čelada, z izvrstnim tesnenjem v mrzlih dnevih. Senčni vizir je fantastičen, eden boljših, kar sem jih videl v čeladah. Ne zatemni preveč, premalo pa tudi ne. Zračnost na vrhu čelade je odlična, školjka pa mala, tako da čelada ne izgleda kot balon. Robustna, kompaktna, nikjer ne škripa, vizir se ne zapira sam od sebe (med vožnjo zaradi varnosti nimam bradnega dela odprtega!).

Zakaj mi ni všeč? Žal vsa ta tišina in nepredušnost pomeni, da je, ko je zaprta, vroča. Ima nekoliko slabo urejeno zračenje v bradnem delu. Ko odpreš spodnji zračnik, veter piha direkt v oči. Ni problem, če uporabljaš še senčni vizir. Pinlock je malo nerodno zategovati. Če pa ni dobro zategnjen, pa se hitro začne rositi. Problem, ki ga na XLite nisem imel.


13. Podkapa za mokro in mrzlo – Forcefield Climate Control

Zakaj mi je všeč? Vetrna zaščita, ima termo funkcijo, tako, da dež in mraz ne predstavljata problema. Pa hkrati ima odprt prednji del obraza, tako da ne izgledam kot kakšna ninja, ko dam čelado dol. No, v bistvu imam rad odprt prednji del obraza.

Zakaj mi ni všeč? Zaradi termo funkcije jo je treba v soncu hitro sleči. Pa saj to je tudi namen.

14. Podkapa za vroče – Schampa Lightweight

Zakaj mi je všeč? Udobna podkapa z enim ploskim šivom na vrhu, ki ne pušča veliko sledi uporabe in ne tišči v glavo. Je lahka in izvrstno vpija znoj. Se dovolj hitro suši, da je zjutraj suha.

Zakaj mi ni všeč? Nimam pripomb. .

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 8. del

– 8. del –

CESTA

Motorist se vozi po dveh kolesih. Idealno je, da se obe kolesi stikata podlage in imata dovolj oprijema za neko udobno vožnjo. Na oprijem vpliva veliko dejavnikov, tokrat se bom posvetil podlagi – torej cesti.

Jasno se lahko spet kdo najde, ki mu je idealna podlaga blatna pot čez sosedovo hosto, ampak dajmo predvideti, da se večidel vozimo po asfaltnih podlagah. Skratka, dajmo malo razmisliti o različnih podlagah. 

Nauči se na oko oceniti, kakšna je podlaga 

 

Si se kdaj vozil z rolerji skozi mesto? Si se vprašal, zakaj je nekje tako gladek asfalt, da te malodane samo nese čezenj, ne da bi se poganjal, spet drugje pa je tako grob asfalt, da si želiš vgraditi vzmetenje v koleščka? No, podobno je tudi po cestah. Asfalt različno “grabi” pnevmatike. 

Tam kjer je asfalt gladek, ker si je tako projektant zamislil ali pa je preprosto že tako iztrošena podlaga, pač ne moreš tako brezskrbno polagati ovinke kot nekje, kjer je lepa groba površina. Nauči se že na oko oceniti, kakšna je podlaga. Velikokrat lahko kvaliteto oceniš že glede na barvo ali odboj sončnih žarkov. Kjer izgleda, kot da so naredili cesto iz ogledala, bodi previden.

Mi se gibljemo v okolju, ne obratno

Druga stvar so različne neugodnosti na cesti. Vemo, da je pesek na cesti za nas strup, prav tako za nas ni najbolj ugodno listje na cesti (še posebej če je vlažno), zemlja na cestišču, recimo od kmetijske mehanizacije in podobno. Pa se ni treba za vsako malenkost pritoževati, kako slabo imamo urejene ceste. Če se počutiš stalno ogroženega zaradi nečistoč na cesti, si pač kupi pometač in se, preden se usedeš na motor, z njim zapelji po predvideni trasi in si jo očisti. 

Predvsem jesenske poti znajo presenetiti s količino listja, na katerega naletiš. Ta je pa lahko zares prava drsalnica.

Kot sem že enkrat prej pisal – mi se gibljemo v okolju, ne giblje se okolje okoli nas. In tukaj ne razglabljamo o tem, kdo bi kaj moral narediti, da bi bilo vse popolno kot v pravljicah, ampak kako bomo mi odpeljati tako, da se vrnemo domov živi in zdravi. Cesta je namenjena vsem, tudi poljedelcem in tovornjakom.

Opazuj daleč naprej pred seboj in predvidevaj

 

Skratka, nauči se opazovati podlago daleč pred tabo in razbirati znamenja, kje ležijo nevarnosti. Je asfalt pred tabo bolj temen? To lahko pomeni, da je vlažna podlaga. Je na sredini voznega pasu nekaj bolj belega – to je lahko pesek.

Veliko narediš tudi s predvidevanjem. 

• Glej, kakšni so uvozi. Če je na primer uvoz v hrib makadamski in je deževalo, je velika verjetnost, sploh poleti ko so močnejši nalivi, da bo čez cesto lep, širok pas peska.   
• So bankine sveže urejene? Sigurno bo nekaj peska na ovinkih. 
• Je cesta povrhu še ozka? Predvidi veliko peska. 
• Kakšno se ti zdi odvodnjavanje ob cestah (če sploh je?). V primeru slabega odvodnjavanja, bo vso svinjarijo prineslo na cesto, namesto, da bi jo odplaknilo iz nje. 

Na poti na Pavličevo sedlo v jesenskih razmerah.

Kaj pa letni časi?

Veliko jih pospravi motor zelo zgodaj v jeseni, ker jim preprosto ni užitek več voziti po razmerah, ki niso več idealne. Jeseni se pač razmere glede na poletje precej spremenijo. Ceste se v soteskah ne posušijo, na cesti je veliko listja, ipd. 

Pomladi so ceste še vedno precej umazane od zime, tudi oprijem ni takšen kot poleti. Težava pomladi je tudi to, da se ti zdi 10 stopinj že kar visoka temperatura in nekoliko podceniš vpliv temperatur na oprijem cest.

Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 7. del

- 7. del -

Skrbi za svoj motocikel

Brez skrbi, za vožnjo motocikla ne potrebuješ mehaničnega predznanja. Je pa dobro, da znaš vsaj pogledati, v kakšnem stanju je tvoj motocikel. Tukaj ne bo govora o tem, kako se pere motor, ali kaj podobnega. To je stvar vsakega posameznika – nekateri imajo radi usrane motocikle, drugi radi posadimo svoje premoženje na kaj čistega. Tudi debat, ali lahko pereš motor z visokotlačnim čistilcem tukaj ne bo.

Bo pa nekaj napisanega o hitri rutini, ki bi jo moral vsak kolikor toliko obvladati. To je čisto navaden seznam stvari, ki jih vsake toliko pač malo pogledaš in v primeru, da ti je kaj sumljivega ukrepaš. Veliko stvari lahko popraviš sam z nekaj malega mehaničnega znanja, kot je dolivanje tekočin in vijačenje 😊. Ostalo pa lahko prepustiš bolj usposobljenim od sebe.

Če že vse to obvladaš, potem nehaj brati – pisanje bo bolj namenjeno začetnikom, oziroma tem, ki so še negotovi in se lovijo okrog vzdrževanja motocikla. Ne bo nobenega poglobljenega mehaničnega znanja. Aja, pa če imaš fancy motocikel, ki mu zaupaš, da ti bo vse preveril in slepo zaupaš elektroniki, da vse opravi namesto tebe, tudi ni potrebno nadaljevati branja. Elektronika nikoli ne zataji in je nadomestilo za preventivo 😊.

Preden pelješ motor k mehaniku, ker ti škripa stojalo na motociklu, se poskušaj pozanimati, če se glede kakšnega čudnega zvoka sploh splača sekirati. Veliko začetnikov, ki so prvič na motorju preseneti ropotanje ventilov in odmične verige. Motor na motociklu je pač manj izoliran in se več sliši. Poskusi najt kolega s podobnim motorjem in primerjaj.

Drug ekstrem pa je, da nič ne slišiš, oziroma se ti vse zdi normalno. Ne se zanašati, da ti bodo mehaniki na servisih vse pregledali, pogledali in odpravili. Konec koncev mehanik ne vozi motocikla.

Marsikdo dela tako malo kilometrov, da se mu zdi nesmiselno preveriti stanje motocikla. Konec koncev – kaj se pa lahko zgodi parkiranemu motociklu? No, tudi ko je motocikel parkiran, se določene zadeve starajo. Ni zaman napisano v uporabniških priročnikih, da je potrebno servis narediti po določenem številu prevoženih kilometrov ali pa po določenem času, kar pač pride prej.
Preden pa se lotiš česarkoli, pa le poglej navodila za uporabo, ki jih dobiš zraven motocikla. Če ga nisi dobil, ali pa je v nerazumljivem jeziku, ga poišči na internetu. Ne boš verjel koliko priročnikov, celo servisnih priročnikov, se valja tam. Da ne bo potem potrebno spraševati, na koliko barov se polni gume. Vse ti piše – ne bodi len in beri. Nimaš možganov za to, da ti ušesa narazen držijo, pa tudi pismenost je dovolj visoka, da bi moral brez problemov razumeti vse črke v abecedi.

Olje in tekočine
Poglej pod motor. So kakšna znamenja, da kaj spušča? Poglej po motorju, če so kje kakšna znamenja spuščanja tekočin. Lahko, da so kakšna tesnila že slaba in jih bo potrebno zamenjati.
Preveri, če imaš dovolj olja v motorju. Kakšni motorji normalno pokurijo nekaj olja med obratovanjem. Ne jih pustit žejne in nepodmazane.

Preveri, če imaš dovolj tekočine v rezervoarjih za zavore. Kdaj je bila nazadnje menjana tekočina v zavornem sistemu? Ta tekočina je zelo podvržena staranju, saj veže nase vodo in s tem počasi izgublja svoje lastnosti. Sem videl marsikaterega motorista, ki to zanemarja. Kdo se bi za to sekiral, saj je dost, da olje menjaš, kajne?

Preveri ekspanzijsko posodo za hladilno tekočino. Je v hladilnem sistemu dovolj tekočine?

Gume

• Imaš še dosti profila na gumah? So kje kakšna vidnejša znamenja poškodb, kot so zareze od ostrih predmetov?
• Je tlak v gumah ustrezen?
• Malo potresi gume levo in desno. Je kakšen »zrak« v ležajih?
• So tesnila ležajev še dobra?
• Poglej malo ploščice na zavorah – so še zadostne debeline?
• Se kolesa vrtijo brez pretiranega upora?
• So platišča brez razpok?
• So napere (če jih imaš) pravilno zategnjene? To lahko preveriš enostavno tako, da greš s palico čez napere in če nimajo značilnega visokega tona (kot na ksilofonu), so popustile in jih je treba nekoliko privijačit. Ampak ne počet tega sam, razen če res, res, res veš, kaj delaš. Tukaj ne gre za enostavno privijanje, ampak je treba spremljati celotno kolo, če je še v "ravnini".

Veriga

• Je namazana?
• So kje kakšna odtrgana tesnila (gumice)? To bo zelo na hitro postaralo verigo in jo bo potrebno menjat.
• So kakšni členki težko gibljivi (so postavljeni v V)? Počasi bo treba menjati verigo.
• Je zobnik še v redu?
• Kdaj si nazadnje preveril ohlapnost verige? Je nastavljena pravilno?

Vzmetenje
Ti pri tesnilih teče ven olje? Je del, kjer se posedajo amortizerji čist in brez ostrih predmetov? Resno mislim, znanka si je tja nalepila vinjeto in je seveda ob zaviranju vsakič malo načela tesnila. Na koncu ji je vse skupaj spustilo. Še dobro, da je šlo mimo gume.
Včasih vzmetenje preverim tudi tako, da malo zaniham prednji del, da vidim, če vse deluje tako, kot mora.

Svetila
Saj poznamo rutino – dolge, kratke, smerokazi, zavorna luč, pozicijske luči.

Troblja
Le daj malo potestiraj tudi trobljo. Kje v Aziji je bolj pomembna kot zavora 😊.


Občasno pa le operi svoj motocikel. Tako vidiš marsikakšno napakico, ki jo zakrije prah in umazanija – razpoke, ohranjenost raznih cevi, ipd. Tako spoznaš tudi šibke točke svojega motocikla in jih lahko pravočasno odpraviš, še preden te motocikel pusti na cedilu kje na cesti.


Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost – 6. del

 – 6. del –

POSTANI OPAZEN

Danes je na vrsti vidnost na cesti. Ne, s tem ne mislim, da se obleci tako, da boš izgledal kot kanarček, pa še motor si pobarvaj na nekaj grdega 😊. Pisal bom preprosto o tem, kako pelji, da boš bolj viden.

V prvem delu sem že malo pisal o tem, da nas vozniki zelo pogosto dejansko spregledajo – torej dobesedno ne vidijo motocikla. Zato je pomembno, da ponudiš njegovim možganom izziv, da bodo postali pozorni na dogajanje. V resnici ljudje ne želijo povoziti motorista zanalašč. Ja, seveda so določeni trenutki in ljudje, ki imajo tisti dan neko resno motnjo ali kakšne druge težave in se pač morajo znesti nad nekom. 

Ampak poskusi si zapomnit – velikokrat te ostali udeleženci dejansko ne vidijo. Da ne boš potem rekel, da nisi vedel. O tej tematiki imaš na internetu polno lepo razloženih praktičnih primerov in tudi razlage, zakaj je temu tako. Tudi video posnetke lahko najdeš na to temo, tako da le preuči problematiko (samo za okus si recimo poglej tale video https://www.youtube.com/watch?v=x94PGgYKHQ0). 

Najbolj preprost trik je, da začneš vozit v rahlem cik-caku. Na ta način boš premikajoča tarča na obzorju in boš zagotovo prej opažen, ker zmanjšaš možnost, da si v slepi pegi ostalih voznikov. Tako ali tako na ravnih odsekih nimaš kaj bolj pametnega početi 😊. 

Sam izbiram za to dve poziciji – pogledam, kje sta kolesnici na cesti (to sta najbolj čista in žebljev »frej« odseka ceste) in se postavljam enkrat na levo enkrat na desno kolesnico. Jasno, ni potrebe po pretiravanju. Ne govorim o slalomu, ampak o občasni spremembi pozicije.  Pazi tudi, da ne boš komu za sabo dajal napačne znake in bo mislil, da ga spuščaš mimo, ko se postavljaš na desno kolesnico.

To še posebej dobro početi pred kakšnimi uvozi. Razmisli, kje te voznik najlažje vidi – na desnih uvozih je bolje, če si bližje ločilni črti, na levih je obratno.

Pomembno je, da se pokažeš. Naj tudi drugi vedo, da si tam. Ne vozi, kot da se hočeš skriti pred vsem svetom. Pokaži se.

Potem so tukaj ovinki. Pred desnim ovinkom se postavi na levo kolesnico. Na ta način te bo nasproti vozeči voznik prej videl, če bodo v ovinku kakšne ovire, ki preprečujejo dober pregled nad ovinkom, pa še večjo grožnjo mu predstavljaš. Bodi pa pripravljen na to, da boš moral izvajat hitre manevre, če nekdo seka ovinek. Ampak motor je temu namenjen.

Pred levim ovinkom se postavi na desno kolesnico. Razlogi so podobni kot prej, s tem da v levem ovinku s pravilno postavitvijo in linijo preprečiš še to, da »visiš« čez ločilno črto.

 

Na zelo ozkih, ovinkastih, nepreglednih cestah ni nič narobe, če na kratko potrobiš, preden greš v ovinek. Verjemi, da se ni fajn srečati z avtom v ovinku, kjer je cesta komaj dovolj široka za dva motorja 😊. Kje na jugu je to »a must«, ker se vozniki tam na ta način opozarjajo, da gredo v ovinek. Seveda pa ne gre pretiravati pri tem pravilu. Ni potrebno pregnati vseh živih bitij. Potrobi čisto na kratko, toliko da je malo nekaj za slišat, in bo čisto dovolj. Podobno je tudi s kakšnim tunelom, kjer ni prostora, da se srečata dve vozili, še posebej, če se pelješ navzdol. 

Skratka, stalno razmišljaj o tem, ali te ostali udeleženci v prometu vidijo. Si ga videl v oči? Ali nekomu, ki se vključuje iz stranske ceste zastira pogled odbojna ograja, prometni znak, koruzno polje, ali kakšna druga ovira? Ali se ti bliža kakšno vozilo, ko se vključuješ v promet? Ali ga kdo prehiteva? Njegova pozornost bo usmerjena naprej, ne nate. Pusti, da se najprej ona dva zmenita, ter se potem vključi. Ali se vključuje v promet starejša oseba (ja, lahko to že na daleč vidiš). Bodi previden, takšni nimajo več takšnih refleksov in oči, kot mlajša populacija. Kje so nevarne točke na cesti? Se ograja kar naenkrat prekine? To lahko pomeni, da je tam uvoz, če ima voznik še kakšno oviro, ki mu zastira pogled, bo skoraj zagotovo moral malo bolj na cesto, da pogleda, če se lahko vključi. 

Še ena pomembna zadeva – zelo pomembno je, da se zavedaš okoliščin v katerih se voziš. Recimo če imaš sonce za hrbtom. Jeseni je sonce recimo precej nizko in če imaš za hrbtom ogromno žarečo rumeno kroglo, te bodo vozniki pred tabo težje opazili. Bodi pripravljen.

Vedno predvidi, da si neviden na cesti.

Dober motorist parkira motor doma!