[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 8. del

– 8. del –

CESTA

Motorist se vozi po dveh kolesih. Idealno je, da se obe kolesi stikata podlage in imata dovolj oprijema za neko udobno vožnjo. Na oprijem vpliva veliko dejavnikov, tokrat se bom posvetil podlagi – torej cesti.

Jasno se lahko spet kdo najde, ki mu je idealna podlaga blatna pot čez sosedovo hosto, ampak dajmo predvideti, da se večidel vozimo po asfaltnih podlagah. Skratka, dajmo malo razmisliti o različnih podlagah. 

Nauči se na oko oceniti, kakšna je podlaga 

 

Si se kdaj vozil z rolerji skozi mesto? Si se vprašal, zakaj je nekje tako gladek asfalt, da te malodane samo nese čezenj, ne da bi se poganjal, spet drugje pa je tako grob asfalt, da si želiš vgraditi vzmetenje v koleščka? No, podobno je tudi po cestah. Asfalt različno “grabi” pnevmatike. 

Tam kjer je asfalt gladek, ker si je tako projektant zamislil ali pa je preprosto že tako iztrošena podlaga, pač ne moreš tako brezskrbno polagati ovinke kot nekje, kjer je lepa groba površina. Nauči se že na oko oceniti, kakšna je podlaga. Velikokrat lahko kvaliteto oceniš že glede na barvo ali odboj sončnih žarkov. Kjer izgleda, kot da so naredili cesto iz ogledala, bodi previden.

Mi se gibljemo v okolju, ne obratno

Druga stvar so različne neugodnosti na cesti. Vemo, da je pesek na cesti za nas strup, prav tako za nas ni najbolj ugodno listje na cesti (še posebej če je vlažno), zemlja na cestišču, recimo od kmetijske mehanizacije in podobno. Pa se ni treba za vsako malenkost pritoževati, kako slabo imamo urejene ceste. Če se počutiš stalno ogroženega zaradi nečistoč na cesti, si pač kupi pometač in se, preden se usedeš na motor, z njim zapelji po predvideni trasi in si jo očisti. 

Predvsem jesenske poti znajo presenetiti s količino listja, na katerega naletiš. Ta je pa lahko zares prava drsalnica.

Kot sem že enkrat prej pisal – mi se gibljemo v okolju, ne giblje se okolje okoli nas. In tukaj ne razglabljamo o tem, kdo bi kaj moral narediti, da bi bilo vse popolno kot v pravljicah, ampak kako bomo mi odpeljati tako, da se vrnemo domov živi in zdravi. Cesta je namenjena vsem, tudi poljedelcem in tovornjakom.

Opazuj daleč naprej pred seboj in predvidevaj

 

Skratka, nauči se opazovati podlago daleč pred tabo in razbirati znamenja, kje ležijo nevarnosti. Je asfalt pred tabo bolj temen? To lahko pomeni, da je vlažna podlaga. Je na sredini voznega pasu nekaj bolj belega – to je lahko pesek.

Veliko narediš tudi s predvidevanjem. 

• Glej, kakšni so uvozi. Če je na primer uvoz v hrib makadamski in je deževalo, je velika verjetnost, sploh poleti ko so močnejši nalivi, da bo čez cesto lep, širok pas peska.   
• So bankine sveže urejene? Sigurno bo nekaj peska na ovinkih. 
• Je cesta povrhu še ozka? Predvidi veliko peska. 
• Kakšno se ti zdi odvodnjavanje ob cestah (če sploh je?). V primeru slabega odvodnjavanja, bo vso svinjarijo prineslo na cesto, namesto, da bi jo odplaknilo iz nje. 

Na poti na Pavličevo sedlo v jesenskih razmerah.

Kaj pa letni časi?

Veliko jih pospravi motor zelo zgodaj v jeseni, ker jim preprosto ni užitek več voziti po razmerah, ki niso več idealne. Jeseni se pač razmere glede na poletje precej spremenijo. Ceste se v soteskah ne posušijo, na cesti je veliko listja, ipd. 

Pomladi so ceste še vedno precej umazane od zime, tudi oprijem ni takšen kot poleti. Težava pomladi je tudi to, da se ti zdi 10 stopinj že kar visoka temperatura in nekoliko podceniš vpliv temperatur na oprijem cest.

Dober motorist parkira motor doma!