Fotografija na motociklu da/ne? Najbolj priljubljena vprašanja in odgovori!

Če si že v vlogi sopotnika oz. sopotnice je ena izmed bolj naravnih stvari, ki si jih boš slej ko prej zaželel in tudi mogoče udejanil, fotkanje z zadnjega sedeža. Sploh, ko se pelješ recimo skozi špalir motociklov in bi ta prizor nekako želel ovekovečiti. Vsaj za svoj album. Ali, ko si na poti okoli jezera s fantastičnim razgledom, pa pod milim bogom ne prijetnega kraja, da bi se vmes ustavil in fotkal.

Kako se torej lotiti fotkanja iz moto furce kar med potjo? Močno poudarjam, da je najbolj varno to, da se lepo ustaviš nekje, kjer imaš lep razgled, in tam fotkaš.

Če pa se že lotiš projekta, so mogoče najbolj pametni napotki iz mojih izkušenj k temu:

1. Ali je fotkanje iz motocikla težko?

Kakor za koga, odvisno od tvojih izkušenj. Absolutno vedno najprej poskrbi za svojo varnost. Ne lotevaj se tega pod nobenim pogojem, če si čisto neizkušen/a na motorju. To je isto kot jaz v prvem letu moto furc kot solo rider. In še - ti GoPro ali kaka druga kamerca ne zveni kul ali predrago? No, tam lahko delaš vse tako, da nimaš obremenjenih rok. Niso brez veze dizajnirali tako, da se vse skupaj inštalira na čelado.

Fotkanje, tudi če zveni čisto enostavno, okupira tvoje roke. Torej.. Če se ne znaš voziti kot sopotnik tako, da imaš roke proste, je brez veze. Ne lotevaj se tega, ker bo nevarno. Sicer pa z malo vaje gre vse. Imej v mislih, da so noge tvoj zaveznik, da v vsakem primeru sopotnik mora vse opraviti z mišicami stegen in da te morajo držati čisto na miru.

2. Se da fotkati samo z eno roko? 

 Ja, seveda. Ampak mora imeti kamera (fotoaparat) en gumb za sprožilec, ki je po možnosti tak, da se ne dotika drugih, ker ga z rokavico zlahka zamenjaš za kaj drugega. Druga stvar je, da moraš svojo napravo prej prižgati. Spet je to stvar vaje. In če misliš to delati z mobitelom, ni odveč pomislek, da ti zna uiti z vajeti in pasti dol. Torej, če se ga da privezati nase z nečim - tanko vrvjo npr; nekatere naprave imajo prav zato vgrajene male luknjice, v katere lahko potisneš zelo tanko vrvico, je to mogoče najboljša investicija, da ti drage naprave ne uidejo iz rok.

3. Fotke z mobitelom, navadnim fotoaparatom, čem tretjim?

Hja.. preizkusila sem vse. Zelo odvisno od tega, kaj želiš. V vsakem primeru je itak najbolj varno se ustaviti in tam na lepem kraju fotkati. Sicer pa je v tvojem primeru za probat, pa potem sam oceniš, kaj bi bilo za kam. Računaj, da je z bolj zmogljivimi mašinami veliko več mahinacije, preden vržeš vse zaslonke gor ali dol.
Pa tudi .. imaš res prostora dovolj za vso to kramo pred sabo? Midva sva se vedno, ko sva se ustavila, lotila fotkanja s pravo mašino. Za spomine in relativno nezahtevne uporabnike je pa mobitel fotografija več kot dovolj dobra.


4. Koliko fotk naredim na eno furo?

Grega bi umrl od smeha na tole temo. De facto lahko na eni furci naredim tudi nekaj sto fotk, to je na enodnevni furci. Kaj šele, ko greva za nekaj dni ali celo dopust. Razlog? Hja, kasneje, ko jih prebiram, jih je le prgišče takih, ki se jih da uporabiti. Logično. Vmes jih nikakor ne gledam in tudi ne brišem sproti, ker raje občudujem vse tisto, kar vidiva.

To so samo najbolj priljubljena vprašanja na to temo, o njej se mi ljubi (in bi lahko tudi) razpravljati ure in ure, pa tudi dovolj zabavno je. :)

P.s. Naslovna fotka je iz nedavne mini furce po gorenjskem koncu z okolico. Selfie z roko (poudarjam, ne s kako sodobno palčko za selfie poizkušati, ker je zadnja stvar, ki jo voznik potrebuje, neka palčka z leve ali desne strani v mrtvem kotu, ki ga bo na smrt preplašila. Oba ocenjujeva, da so te palčke za na motocikel absolutno neprimerne).

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 8. del

– 8. del –

CESTA

Motorist se vozi po dveh kolesih. Idealno je, da se obe kolesi stikata podlage in imata dovolj oprijema za neko udobno vožnjo. Na oprijem vpliva veliko dejavnikov, tokrat se bom posvetil podlagi – torej cesti.

Jasno se lahko spet kdo najde, ki mu je idealna podlaga blatna pot čez sosedovo hosto, ampak dajmo predvideti, da se večidel vozimo po asfaltnih podlagah. Skratka, dajmo malo razmisliti o različnih podlagah. 

Nauči se na oko oceniti, kakšna je podlaga 

 

Si se kdaj vozil z rolerji skozi mesto? Si se vprašal, zakaj je nekje tako gladek asfalt, da te malodane samo nese čezenj, ne da bi se poganjal, spet drugje pa je tako grob asfalt, da si želiš vgraditi vzmetenje v koleščka? No, podobno je tudi po cestah. Asfalt različno “grabi” pnevmatike. 

Tam kjer je asfalt gladek, ker si je tako projektant zamislil ali pa je preprosto že tako iztrošena podlaga, pač ne moreš tako brezskrbno polagati ovinke kot nekje, kjer je lepa groba površina. Nauči se že na oko oceniti, kakšna je podlaga. Velikokrat lahko kvaliteto oceniš že glede na barvo ali odboj sončnih žarkov. Kjer izgleda, kot da so naredili cesto iz ogledala, bodi previden.

Mi se gibljemo v okolju, ne obratno

Druga stvar so različne neugodnosti na cesti. Vemo, da je pesek na cesti za nas strup, prav tako za nas ni najbolj ugodno listje na cesti (še posebej če je vlažno), zemlja na cestišču, recimo od kmetijske mehanizacije in podobno. Pa se ni treba za vsako malenkost pritoževati, kako slabo imamo urejene ceste. Če se počutiš stalno ogroženega zaradi nečistoč na cesti, si pač kupi pometač in se, preden se usedeš na motor, z njim zapelji po predvideni trasi in si jo očisti. 

Predvsem jesenske poti znajo presenetiti s količino listja, na katerega naletiš. Ta je pa lahko zares prava drsalnica.

Kot sem že enkrat prej pisal – mi se gibljemo v okolju, ne giblje se okolje okoli nas. In tukaj ne razglabljamo o tem, kdo bi kaj moral narediti, da bi bilo vse popolno kot v pravljicah, ampak kako bomo mi odpeljati tako, da se vrnemo domov živi in zdravi. Cesta je namenjena vsem, tudi poljedelcem in tovornjakom.

Opazuj daleč naprej pred seboj in predvidevaj

 

Skratka, nauči se opazovati podlago daleč pred tabo in razbirati znamenja, kje ležijo nevarnosti. Je asfalt pred tabo bolj temen? To lahko pomeni, da je vlažna podlaga. Je na sredini voznega pasu nekaj bolj belega – to je lahko pesek.

Veliko narediš tudi s predvidevanjem. 

• Glej, kakšni so uvozi. Če je na primer uvoz v hrib makadamski in je deževalo, je velika verjetnost, sploh poleti ko so močnejši nalivi, da bo čez cesto lep, širok pas peska.   
• So bankine sveže urejene? Sigurno bo nekaj peska na ovinkih. 
• Je cesta povrhu še ozka? Predvidi veliko peska. 
• Kakšno se ti zdi odvodnjavanje ob cestah (če sploh je?). V primeru slabega odvodnjavanja, bo vso svinjarijo prineslo na cesto, namesto, da bi jo odplaknilo iz nje. 

Na poti na Pavličevo sedlo v jesenskih razmerah.

Kaj pa letni časi?

Veliko jih pospravi motor zelo zgodaj v jeseni, ker jim preprosto ni užitek več voziti po razmerah, ki niso več idealne. Jeseni se pač razmere glede na poletje precej spremenijo. Ceste se v soteskah ne posušijo, na cesti je veliko listja, ipd. 

Pomladi so ceste še vedno precej umazane od zime, tudi oprijem ni takšen kot poleti. Težava pomladi je tudi to, da se ti zdi 10 stopinj že kar visoka temperatura in nekoliko podceniš vpliv temperatur na oprijem cest.

Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 4. del

                                     4. del – SPREMLJAJ OKOLICO

Na poti je zelo pomembno, da se naučiš dobro opazovati okolico. Pri tem mislim tako na okoliške značilnosti kot tudi na način, kako vozijo ostali vozniki. Zakaj? Najbolje jo boš odnesel, če znaš pravočasno prilagoditi svojo vožnjo razmeram.

Še posebej je to pomembno, ko si v tujini, na neznanih cestah. V vsaki državi, še več – v vsakem mestu imajo svoje značilnosti, svojo kulturo vožnje in ostali udeleženci pričakujejo drugačne stvari od tebe. Tukaj bom natresel nekaj razmislekov, ki so mi pripomogli k varnemu nabiranju kilometrov.


1.    Vozniki
Ko si nekje v drugem okolju, si vzemi čas, da preučiš, kako se obnašajo ostali vozniki. Niti poskušaj ne pasti na najbolj enostaven zaključek – da so vsi ostali divjaki, norci, vozijo kot manijaki, ipd. Nisi v svojem okolju, drugje si ti tisti, ki ne zna voziti. Tako da ne obsojaj, ne bodi prestrašena cmera in sprejemaj, kar vidiš.

To lahko storiš na več načinov – nekaj časa voziš popolnoma defenzivno in poskusiš predstavljati čim manjšo oviro ostalim udeležencem. To je primerna metoda predvsem takrat, ko še nisi v hudi gneči in imaš čas, da v miru potegneš svoje zaključke. Ampak spremljaj vzvratna ogledala! Druga varianta je, da si vzameš nekaj minut časa, obstojiš in preprosto opazuješ, kako se giblje preostali promet. Če si kadilec, je to toliko lažje, ker hkrati ubiješ dve muhi na en mah.

Spremljaj tudi ohranjenost voznega parka. V marsikateri državi je fetiš imeti dobre znamke, ki jih ne vzdržujejo prav dobro. To lahko pomeni, da ima slabe pnevmatike, zavore, pušča olje in jo boš v primeru zasilnega zaviranja precej slabo odnesel.

Spremljaj in bodi pozoren na alarme v svoji glavi – kaj delajo drugače, kot mi? Kaj te prestraši? To je v resnici to, kar moraš prilagoditi v svoji vožnji, da se giblješ v tem novem okolju. Kako uporabljajo plin in zavore, kako opazujejo okolico, kako med samo komunicirajo (troblja, smerokazi?), kako spuščajo iz stranskih cest ostale udeležence, kakšna je njihova hitrost, se zanašajo na prometno signalizacijo, ali se raje med sabo zmenijo, kako se obnašajo ostali motoristi, ipd. To lahko vse preučiš v zelo kratkem času in potem poskušaš narediti iz tega največ kar lahko.

Za primer – mi uporabljamo trobljo, ko vidimo nekoga kaj narobe narediti in imamo naval občutka vsevednega pravičnika in odrešenika. Kje drugje s trobljo opozorijo ostale udeležence, naj bodo pozorni nanj, ker bo menjal smer, pas, ali karkoli – torej uporablja trobljo kot sredstvo komunikacije, ne izkazovanja razočaranja.

Drug primer – v Istanbulu ti bo bolj prav prišel plin kot zavora. Če vidiš luknjo dovolj pred sabo, nastaviš hitrost tako, da padeš direkt vanjo. Brez zaviranja.

• V Gruziji voziš hitro in agresivno. Če ne boš takoj imel koga 15 cm za sabo, 5 cm ob sebi na levi in 2 cm ob sebi na desni. Na ležečih policajih zavreš kot budala.

• V Armeniji paziš na 180 stopinjske ovinke, ker jih vsi sekajo.
• Na Cipru trobiš pred nepreglednimi ovinki, da nasproti prihajajoče vozilo ve, da si tam. Ceste so namreč ponekod precej ozke.
• V Romuniji vsi pričakujejo, da jih prehitevaš po istem pasu in se ti umakneta tisti, ki ga prehitevaš in tisti, ki prihaja nasproti (če je dovolj široka cesta!). Pričakujejo tudi to, da se boš ti umaknil na rob ceste, ko se bodo odločili prehitevati.
• V Italiji greš takoj naprej, če je rdeča na semaforju. Tam ne marajo, če jim zadaj kradeš prostor…

Še ena pomembna stvar – ali vozijo po levi ali po desni? Če vozijo po levi, se najraje nekaj časa vozim za kakšnim domačinom, da se navadim logike zavijanja v križišča in krožišča. Traja nekaj minut, da to čisto avtomatiziram.

2.    Razmere na cesti

Velikokrat slišim kakšne kritike, ki hočejo prikazati, da imamo v Sloveniji najslabše ceste na svetu. Takšne takoj povabim v Avstrijo na eno furo. Žal do sedaj nihče še ni sprejel, šimfali so pa še vedno. Cesta pač je takšna, kot je. Treba se je prilagoditi. Idealni pogoji so na za to primernih mestih – poligonih in pistah.

Torej ceste so slabe, neočiščene ali kako drugače slabše vzdrževane povsod po svetu. Saj je jasno, a ni? A si predstavljaš zime na prelazih, ki so visoki 2000+ metrov? Tam so pač naravne danosti takšne, da se ceste hitro uničijo. Nobena država si ne more privoščiti, da vsako leto preplasti vse ceste.

Opazuj tudi, kako so ceste zgrajene.

• So predvideli zadostno odvodnjavanje, ali pa je v poletnih nevihtah povsod voda? To je še posebej pereče v državah z bolj suhim podnebjem. Njih vsako resno deževje preseneti. 
• Se na cestah asfalt hitro poseda, kljub temu, da je še relativno nov? Verjetno bo tam, kjer bodo tovornjaki še veliko slabše. 
• Ali obožujejo zalivke? 
• Posvetijo kaj pozornosti bankinam? 
• Kakšna je granulacija asfalta?

3.    Prometna signalizacija

• Kakšen je njihov sistem oznak? Pazi, ker ponekod ne prekliče znaka za omejitev križišče, kot je pri nas.
• Kako imajo zgrajene rondoje? Ponekod imaš sistem, da ima prednost tisti, ki se vključuje. Na srečo je sicer vse označeno, sicer pa velja desno pravilo.
• Imajo veliko enakovrednih križišč?
• Imajo na železnicah samo Andrejev križ? To, da imaš povsod zapornice tako, kot pri nas je bolj izjema kot pravilo, tako da le poglej, če ni slučajno kakšna ogromna premikajoča gmota na tračnicah.
• Kako označujejo nevarnosti na cesti (če sploh)?
• So znaki dovolj veliki, da jih pravočasno razločno razbereš? Če je odgovor ne, prilagodi hitrost.
• Imajo znake v latinici ali v kakšnih čudnih grabljicah?
• Uporabljajo kakšne čudne znake, ki jih še nikoli nisi videl? Naj te ne bo sram vprašat, kaj to pomeni, zna prihranit veliko zadreg.
• Kakšne so njihove omejitve? To se le pozanimaj, po svetu je veliko podjetnih policajev, ki bodo tako ali drugače želeli zmanjšati tvoj budget za bencin.

4.    Okolica ceste

Od okolice je precej odvisno, kaj lahko pričakuješ na cesti. Cesta je pač zgrajena v neki pokrajini s svojimi značilnostmi in se da marsikaj predvideti z opazovanjem okolice ceste. Vedno je bolje malo bolj črn scenarij predvideti v glavi kot na slepo leteti v nepregleden ovinek. Saj tudi Moto GP dirkači praktično na pamet poznajo piste, da lahko vozijo tako na meji. Ne predvidevati idealnih pogojev v vsakem ovinku. Recimo, nekaj primerov.

• Je ob cesti makadamski uvoz navkreber? Pričakuj pesek, sploh po deževju, ko se voda iz makadama zliva na cesto.
• Si v soteski? Pričakuj kakšen kamen na cesti.
• Spravljajo ob cesti les? Je v bližini gradbišče? Pričakuj kakšno večje vozilo ali delovni stroj na cesti. 
• Vidiš ob cesti veliko parkiranih vozil? Verjetno je nekje nek dogodek, lahko ti kdo skoči na cesto.

Poglej tudi, kakšen vozen park je tam, kjer se voziš. TAS Golfi, ki so pri hiši že tretjo generacijo, imajo grdo navado, da puščajo olje po cesti. Opazuj, če imaš po cesti veliko olja. Sploh v dežju boš vedel, česa se moraš izogibati.

5.    Letni časi

Je razlika ali se voziš po perfektni cesti poleti v vročini ali pa jeseni. Jeseni se ceste dosti počasneje sušijo, še posebej nevarne pa postanejo soteske s potočki, oziroma rekami, ker se nabira na cesti povrhu vsega še kondenz in so ceste praktično stalno vlažne. In to ne sprano vlažne kot po poletnem dežju ampak se zraven sprijemlje še umazanija. To so idealni pogoji za zdrs. Ko temperature še nekoliko padejo, je še nevarnost poledenitve. Jeseni pač ne moreš voziti tako kot poleti.
Pomladi je podobna zgodba. Ceste so še polne razne svinjarije od zime in je potrebno počakati, da se očistijo.

Tako, nekaj iztočnic za opazovanje okolice je. Saj zdaj že veš, kam sem ciljal s tem pisanjem. Če znaš razbrati okolico si lahko prihraniš marsikakšno muko na poti.

Dober motorist parkira motor doma!

[Varno na moto furah in avanturah] Kaj lahko naredim za svojo varnost - 2. del

– 2. del – 

EGO

 

Torej, današnji post bom malo posvetil egu na cesti. Saj vsakega od nas kdaj piči kakšna muha, vsi smo krvavi pod kožo in vsi počnemo neumnosti. Ego pa je sploh takšna zadeva, ki si jo motoristi težko priznamo samemu sebi. Kako pa drugače – ves svet nam leži pod gumami 😊!

Kako sploh spoznaš, da imaš težavo z egom? Ena preprosta stvar, na katero je treba biti pozoren je v trenutkih, ko postaneš preveč čistunski. 

»Jaz delam vse prav, po CPP-ju, ostali pa so idioti na cesti in bi jih bilo treba vse pozapret, če ne kar obesit. Zato je cesta moja in ne rabim več spremljat ničesar! Vozim se po pravi strani in spoštujem omejitve, to je vse, kar moram narediti!« 

Drug primer je ta, da malo prepogosto padeš na provokacije drugih udeležencev v prometu. Vsake toliko te bo kdo »povabil« na merjenje moči. Ne nasedaj. 

Za udobno vožnjo na cesti se je potrebno malo bolj potruditi. Ne bom nehal ponavljati – v primeru nesreče bo motorist potegnili krajšo. Kaj pomaga, da si naredil vse po predpisih, pa ležiš v bolnici, doma te čaka razbitina, bližnjim si povzročil obilico skrbi… 

Zato se trudim upoštevati nekaj pravil:

Prvo pravilo 

Nikoli se ne spuščaj v tekmo. Naša pozornost na cesti ima neke meje – če se posvečamo tekmi (ali jezi, ipd.), nam zmanjka pozornosti za dogajanje okoli nas. Rizik, ki se ne splača. Za prvo mesto ne boš dobil nobene nagrade, kvečjemu kakšno položnico.

Drugo pravilo

Če te nekdo dohiti, se mu umakni. Obstaja razlog, da te je dohitel. Ima hitrejši tempo. Zakaj bi ga spravljal ob živce, sploh, če je motorist? Malo se umakneš, pa te lahko varno prehiti. Ali pa na ravnini spustiš gas in mu pomigneš, naj te prehiti. 

V to pravilo sodi tudi primer, ko motorist po ovinkih vozi počasi, da ga še megla prehiti, za ovinkom pa da gas do konca. Seveda bo nekomu, ki uživa v ovinkih, vzel ves užitek. 

Ali pa na primer dohitiš nekoga, on pa kar naenkrat, ko te zagleda v ogledalih, začne žgat kot prismojen. Tak motorist veliko tvega. Mentalno je bil pripravljen na počasno vožnjo, kar naenkrat mora držat tempo. Krši prvo pravilo. Spremljati in misliti mora na tistega, ki ga je dohitel. Torej nima več polne pozornosti usmerjene v opazovanje okolice. To je recept za neumnosti.

Tretje pravilo 

Ne dokazuj se na cesti. Konec koncev, zakaj bi se? Itak si pod čelado, nihče ti ne bo prinesel lovorik, tudi plača ne bo višja zaradi tega. Tukaj imam dober primer kolega, ki se je hotel malo postaviti pred opazovalci in letel direktno v škarpo. Nekaj uničenih sezon. 

Drug primer – znanca je za Semičem prehitela skupina precej bolj izkušenih motoristov. V silni skušnjavi se je pognal za njimi, dokler niso prišli do, niti ne preveč, ostrega ovinka. Ni ga izdelal, pristal je v drevesu, dolgo je bil v komi, sedaj je brez vranice.

Četrto pravilo

Ovinki ne bodo šli nikamor, zato se ne trudi za vsako ceno prerivat naprej. Vedno je še en dan. Če na najlepših ovinkih na svetu doživiš gnečo, so ovinki že pokvarjeni. Škoda bi bilo zaradi upanja »Samo še teh 768 avtov prehitim, pa bo« tvegati poškodbe. Raje naredi še en krog, ko se bo konjska vprega na čelu kolone končno odpeljala stran.

Tule sva se raje umaknila, dokler se ni cesta vsaj za silo spraznila.

Peto pravilo 

Če vozim po predpisih, še ni nujno, da bodo to vsi počeli – pusti jim svojo pot. Resno. Veliko, žal tudi motoristov, poznam, ki mislijo, da morajo vsi voziti tako, kot si je on zamislil, ker pač vozi po predpisih. Pa komu mora tak človek kaj dokazati? Za ocenjevanje vožnje imamo pristojne inštitucije. 

CPP naj bi vsi poznali. Od kod ta vzgib vsevednega pravičneža? S tem si samo povzročiš stres, ponovno se koncentriraš na vse drugo, samo na svojo vožnjo ne, nabira se jeza, ki megli razum… Ali je sploh še užitek potem furat? Motociklizem je svoboda in zabava. Ko se to neha, presedi v avto. Ali pa kombi, traktor.

Šesto pravilo

Če se drugi ne držijo prejšnjih pravil, se jih daj vsaj ti. To, da nekdo vleče slabe poteze samo po sebi ni opravičilo, da delamo to vsi.

To je pač tako – veliko lažje boš izboljšal svojo vožnjo, kot vožnjo vseh okoli tebe. Si predstavljaš, da moraš naučiti milijon drugih, kako se pravilno vozi? To je nemogoče. Veliko lažje se je posvetiti svoji vožnji in s časom razviti nek zdrav stil vožnje, ki te vedno pripelje nazaj domov.

Dober motorist parkira motor doma!